RAZLAGALNI SEZNAM POJMOV
Interaktivni razlagalni priročnik in geslovnik izbranih pojmov, kratic, okrajšav, ustanov in informacijskih sistemov s področja biotehniške informatike, dokumentacije in sorodnih ved ali disciplin
Tomaž
BARTOL
Navodilo za uporabo: prek izbranih pojmov, obarvanih modro (predvsem ustanove, zbirke in informacijski sistemi), so omogočene nadpovezave (hyperlink). Besedilo v rdeči barvi pomeni, da je izraz v seznamu predstavljen tudi kot samostojno geslo.
GESLA:
Adobe Acrobat Reader
Namenski program,
ki omogoča branje datotek v formatu PDF; pogosto v rabi pri
elektronskih revijah oz. dokumentih, dostopnih v obliki polnega
besedila.
AGLINET
Agricultural Libraries NETwork. Mednarodno
omrežje nacionalnih kmetijskih knjižnic, ki se združujejo
na prostovoljni osnovi
z namenom, da bi se olajšala izmenjava in kroženje
dokumentov. Omrežje koordinira knjižnica David
Lubin Memorial Library
v Rimu. Slovenska članica omrežja je Centralna
biotehniška knjižnica.
AGNIC
Agriculture Network Information
Center. Osrednji ameriški
kmetijski spletni informacijski imenik.
AGRICOLA
AGRICultural OnLine Access.
Bibliografska
podatkovna zbirka in
hkrati knjižnični katalog ameriške državne (nacionalne)
kmetijske knjižnice NAL.
Nekoč kot tiskani referatni
časopis Bibliography
of Agriculture. Trenutno zajema okoli
3.3 milijona zapisov.
Katalog je dostopen javno in brezplačno po načelu OPAC.
Agrindex
AGRicultural INDEX.
Tiskani mednarodni referatni
časopis za
področje biotehnike/kmetijstva, predhodnik sistema/zbirke
AGRIS.
AGRIS
AGRicultural Information System.
Mednarodni biotehniški/kmetijski informacijski sistem in bibliografska
podatkovna zbirka organizacije FAO
pri Združenih narodih (v okviru informacijskega sistema
WAICENT). Nekoč kot tiskani referatni
časopis Agrindex.
Zbirka se vzdržuje kooperativno po enotni metodologiji in
ob sodelovanju okrog 200 nacionalnih in mednarodnih centrov,
med njimi tudi Slovenskega
nacionalnega centra AGRIS.
Letno indeksira okoli 170.000 zapisov. Zajema več kot 3
milijone zapisov. Dostopna je javno in brezplačno.
Agris
Subject Categories
Predmetne kategorije
sistema AGRIS.
AGRIS-MHS
AGRIS Multi-Host Based and Cross-Database
Bibliographic Search Engine.
Projekt nemškega kmetijskega informacijskega centra ZADI
v sodelovanju s FAO.
Iskalnik AGRIS-MHS omogoča
hkratno iskanje
po zbirkah ASFA,
ELFIS,
Bibliography on Irradiation of Foods, AGRIS,
AGRICOLA.
Dostopen je javno in brezplačno.
AGROVOC
Tezaver
zbirke AGRIS.
Linijska verzija je večjezična (angleška, francoska, španska,
portugalska, v pripravi pa so še
nekateri drugi jeziki).
AgroWeb
Slovenija
AgroWeb Slovenija
je slovenski spletni informacijski sistem za kmetijstvo in s
kmetijstvom povezana področja. Vzdržuje se pri Biotehniški
fakulteti Univerze v Ljubljani v
koordinaciji informacijskega centra Oddelka za agronomijo
in Slovenskega
nacionalnega centra AGRIS v
mednarodnem sodelovanju z organizacijo FAO SEUR (FAO
Subregional Office for Central and Eastern Europe).
Zasnovan je kot spletni iskalnik, katalog, kazalo oziroma
indeks. Sistem
omogoča povezave s tujimi spletnimi stranmi.
AHCI
Arts & Humanities Citation Index.
Najpomembnejša svetovna citatna bibliografska
podatkovna zbirka za
področje umetnosti in humanistike. Gradi jo ISI.
Uporaba zgolj zbirke AHCI je zdaj manj relevantna, saj se
tako AHCI kot druge zbirke organizacije ISI (tudi SCI
ter SSCI)
sedaj zbirajo v skupni zbirki Web
of Science.
akademske
okrajšave;
academic abbreviations
Okrajšave, večinoma
latinskega izvora, ki se pogosteje pojavljajo v znanstvenih dokumentih.
Označujejo
lahko napotilo ali komentar k besedilu (e.g.,
i.e., sup., v....),
fizični opis dokumenta (p., vol.,
fig., no., suppl...), akademski
naslov avtorjev (M.Sc., Ph.D...),
način citiranja (op. cit., et al.,
ibid...), ter številne druge
elemente, potrebne za interpretacijo podatkov, bodisi v
besedilu ali preglednicah in slikah (a.m., ad lib.,
approx., per an...)
ipd. Raba okrajšav pri komentarjih znotraj besedila je
pogostejša v humanistiki in družboslovju. Okrajšava
jedrnato (in dokumentalistično standardizirano) razloži
kontekst nekega pojma ali podatka.
analiza vsebine; content analysis
Natančnejša
vsebinska analiza dokumentov, pogosto izvedena na temelju
bibliografskih zapisov in predmetnih
gesel v podatkovnih zbirkah; navadno v
smislu scientometrije.
anonimna publikacija; anonymous publication
Publikacija,
kjer avtorstvo ni znano oz. se avtorji ne navajajo v impresumu
ali pa je avtorjev več in se kot avtorstvo navaja le korporativno
ime.
anotacija; annotation
tudi opomba, komentar. 1. Zelo kratek
indikativni izvleček.
2. Kritična oz. subjektivna ocena nekega dokumenta.
ANSI
American National Standards
Institute. Ameriška krovna
organizacija za izdajanje standardov
oz. za potrjevanje standardov, ki jih izdajajo druge ameriške
ustanove. Članica ISO.
ASCII
American Standard Code for Information
Interchange; standardni ameriški
nabor znakov za izmenjavo informacij.
Nabor 128 standardnih znakov. Podpira znake, kot so npr. %
" # ! $ in najosnovnejše črke "mednarodne"
(dejansko angleške) abecede. Diakritičnih
znakov iz posameznih
jezikov ne podpira. Najnižnji skupni imenovalec za pisave,
ki uporabljajo latinico. Možna je npr. raba A,
B ... Q, W, Y, ne pa Č,
Š, Ñ, Ö ...
ASFA
Aquatic Sciences and Fisheries Abstracts.
Bibliografska
podatkovna zbirka za
področje ribištva in akvakulture.
Gradi jo ASFIS (Aquatic Sciences and Fisheries
Information System) v sodelovanju s CSA (Cambridge
Scientific Abstracts). Javno je poskusno dostopna prek AGRIS-MHS.
asociativni odnos; associative relation
tudi povezovalni odnos. Medsebojne
povezave sorodnih deskriptorjev.
Glej RT ter
primere pri drevesastih
strukturah.
bibliografski trak; bibliographic strip
Prikaz osnovnih bibliografskih
podatkov o neki
periodični publikaciji (npr. skrajšani naslov publikacije,
leto, letnik (volumen), številka zvezka, kraj), navadno
poravnanih v eno vrsto in prikazanih na vrhu ali na dnu
platnic ter naslovne strani.
bibliografija; bibliography
1. Viri (reference), navedeni na koncu nekega
dokumenta. 2. Izbor bibliografskih
zapisov po
nekem določenem kriteriju (npr. avtor, tematika...)
bibliografska podatkovna zbirka; bibliographic
database
Elektronska zbirka podatkov oz. dokumentov,
kjer niso dostopna celotna
besedila, pač pa le bibliografski
podatki oz. bibliografski
zapis. Dokumenti
se zajemajo po nekem določenem kriteriju (največkrat po
vsebinskem, lahko pa tudi po drugih, npr. geolingvistični
kriterij nacionalnega dela kataložne zbirke COBIB).
Taka zbirka je
navadno strukturirana po različnih poljih,
ki omogočajo iskanje
in razvrščanje zadetkov
glede na različne kriterije. Vedno več bibliografskih
podatkovnih zbirk nudi tudi povezavo do polnih
besedil dokumentov,
tako da, gledano tehnično, izraz "bibliografska"
ni več povsem natančen.
bibliografski podatki; bibliographic(al) data
Posamezni elemeti bibliografskega
zapisa (pa tudi virov):
avtorjevo
ime, naslov dela, podatki o viru, npr. letnik, številka oz.
kraj in čas posvetovanja, založba, leto, strani
ipd., lahko tudi predmetna
gesla in izvleček.
bibliografski zapis; bibliographic record
Skupek bibliografskih
podatkov o nekem dokumentu, ki ga
navadno sestavljajo elementi, kot so avtorjevo ime,
naslov dela, podatki o viru, npr. letnik, številka oz. kraj
in čas
posvetovanja (konference...), založba, leto, strani
ipd., lahko tudi predmetna
gesla in izvleček.
Namesto ang. izraza bibliographic record
se včasih sinonimno, a ne povsem pravilno, uporablja tudi
izraz bibliographic citation,
ki pa sicer, formalno, pomeni vir.
Bibliography of Agriculture
Tiskan mednarodni referatni
časopis za
področje biotehnike/kmetijstva, predhodnik zbirke Agricola.
bibliometrija; bibliometrics
Vrednotenje
znanstvenega raziskovanja s pomočjo analize objav
znanstvenih dokumentov,
še posebej bibliografskih
zapisov v
podatkovnih zbirkah. Najbolj tipične metode so analiza citatov,
analiza trendov objav, avtorstva, pojavnosti oz. frekvence
strokovnih izrazov, npr. predmetnih
gesel ipd. Izraz bibliometrija se
sinonimno pogosto uporablja za izraz scientometrija,
vendar pa je slednje širši pojem. V povezavi z
analiziranjem publikacij na svetovnem spletu pa so že v
rabi novi izrazi, kot npr. webometrija/spletometrija
(webometrics) in kibermetrija (cybermetrics).
Biological
Abstracts
Bibliografska podatkovna
zbirka za vsa
področja biologije oz. naravoslovja (life
sciences). Gradi jo BIOSIS.
Letno indeksira 360.000 enot iz več kot 4.000 revij. Biological
Abstracts
se vključujejo v še obsežnejšo zbirko BIOSIS
Previews. Zbirka je dostopna proti
plačilu.
BIOSIS
Največji svetovni
informacijski sistem za vsa področja biologije oz.
naravoslovja (life sciences).
Gradi številne informacijske izdelke, med drugim zbirke BIOSIS
Previews in Biological
Abstracts.
BIOSIS
Previews
Svetovna zbirka za vsa področja
biologije oz. naravoslovja (life
sciences). Gradi jo BIOSIS.
Letno indeksira več kot 5.500 revij, znanstvenih
posvetovanj, knjig in patentov. V celoti zajema tudi zbirko Biological
Abstracts. Zbirka BIOSIS Previews se
vključuje v še širši multidisciplinarni
informacijski sistem
ISI Web of Knowledge.
Zbirka je dostopna proti plačilu.
Biotehniška
fakulteta
Angleško: Biotechnical Faculty.
Najpomembnejša slovenska raziskovalna in pedagoška
ustanova za področje kmetijstva. Zajema področja
agronomije, biologije, biotehnologije, gozdarstva, krajinske
arhitekture, lesarstva, zootehnike in živilstva. V okviru
BF se vodijo informacijsko-dokumentalistične dejavnosti AGRIS
in AgroWeb.
blokirana beseda; stopword
Besede, ki (v smislu informacijskih sistemov)
nimajo posebne vsebinske vrednosti, npr. vezniki, predlogi,
števniki, zaimki ipd. Pri številnih iskalnih sistemih se
blokirane besede (stopwords) pri iskanju
avtomatično izločijo (zanemarijo). Če želimo takrat
poiskati prav blokirano besedo, imamo navadno na voljo možnost
dodatne opredelitve take besede, npr. z znakom +: "cats
+and dogs", "+the
doors".
Boolovi/logični operatorji;
Boolean/logical operatorsBradfordov zakon; Bradford's law
Bradfordov zakon razpršenosti
(razkropljenosti); Bradford's law of Scattering (Scatter).
Kvantifikacija zakonitosti oz. značilnosti distribucije
informacij, po kateri je en del informacij mogoče najti v
relativno majhnem številu osrednjih informacijskih virov,
del informacij pa se razkropi po vseh drugih virih, ki jih
je lahko zelo veliko. Po tem zakonu je npr. od vseh člankov,
ki govorijo o neki problematiki, ena tretjina prispevkov
objavljenih v nekem relativno majhnem številu za to
problematiko osrednjih revij (prva
cona ali jedro).
Druga tretjina prispevkov je objavljena v precej večjem številu
(ne več osrednjih, a še sorodnih) revij (druga
cona). Zadnja tretjina prispevkov
pa je razkropljena v vseh ostalih revijah (tretja cona).
Teoretično razmerje števila revij
med jedrom in preostalima conama je 1:n:n2
. Število revij v jedru (1) ter število n sta odvisni od
problematike oz. področja. Glej tudi Lotkov
zakon, Zipfov zakon.
BT (Broader Term)
Širši izraz. Označevalec
odnosa (kazalka ali
napotilo), ki nas od enega deskriptorja,
usmerja k drugim širšim (višjim) deskriptorjem. Tu gre za
hierarhični
odnos med dvema deskriptorjema. Glej
tudi NT ter
primere pri drevesastih
strukturah.
CAB
Abstracts
dostop prek mrežne licence -> portal
BF-> Informacijski viri -> PODATKOVNE
ZBIRKE
Najpomembnejša svetovna bibliografska
podatkovna zbirka za
področje biotehnike/kmetijstva. Gradi jo CABI.
Trenutno zajema
okoli 4 milijone zapisov. Javno je dostopna proti plačilu
(s kodo za dostop) prek različnih
posrednikov.
CABCD
CAB Abstracts
on CD-ROM
CABI
CAB International.
Eden najpomembnejših svetovnih
informacijskih sistemov oz. organizacij za
kmetijske/biotehniške informacije s sedežem v Veliki
Britaniji. Gradi zbirko CAB
Abstracts.
CabiCodes
Predmetne kategorije
sistema CABI.
CAS
Chemical Abstracts Service.
Največji svetovni informacijski sistem za vsa področja
kemije. Pripravlja številne informacijske izdelke, med
drugim zbirko Chemical
Abstracts.
CAS Registry Number
Enolično določena
identifikacijska številka vsake kemijske spojine v
seznamu/sistemu CAS
(Chemical Abstracts Service). V rabi ne
samo pri CAS, pač pa tudi v številnih drugih dokumentih
oz. sistemih, ki vključujejo področje kemije. Trenutno
zajema številke za 43 milijonov različnih spojin.
Prim.: Registrska številka CAS za kofein je 58-08-2.
CD-ROM
tudi cederom, cede, kompaktni disk; CD.
Kratica za Compact Disc - Read Only Memory.
Način zapisa informacij, kjer je nosilec lasersko/optično čitljiva
kompaktna plošča (z maksimalno spominsko nosilnostjo med
640 in 700 MB). Zaradi hitrega razvoja tehnologije in novejših
možnosti zapisovanja in brisanja (ne
zgolj možnosti branja - read only)
podatkov so nastale številne druge kratice, ki natančneje
opisujejo vsak način posebej. Zaradi nadaljnjega razvoja še
precej zmogljivejše tehnologije DVD (Digital Versatile/Video
Disc) tudi ta ločevanja izgubljajo smisel, tako da za
enostavno poimenovanje različnih tipov CD zadostujejo pojmi
cede ali cederom.
celotni zapis; full record
tudi vsa polja; all fields. Prikaz oz.
izpis vseh polj zapisa
v neki zbirki.
Nekatera polja za povprečnega uporabnika nimajo posebne informacijske
vrednosti (npr. inventarna
številka, ISSN) ali pa so za hitro
informacijsko listanje oz. brskanje med zadetki predolga
(npr. ključne
besede, izvleček),
zato se pri večini zbirk privzeto
najprej prikaže
kratki zapis
(npr. avtor, naslov ...).
Centralna
biotehniška knjižnica
CBK.
Osrednja univerzitetna knjižnica knjižnično-informacijskega
sistema Biotehniške
fakultete.
Povezuje tudi knjižnice oddelkov za agronomijo,
lesarstvo, zootehniko in živilstvo. Knjižnici oddelkov
za biologijo
in gozdarstvo vsebinsko intenzivno sodelujeta s CBK,
vendar pa se organizacijsko povezujeta tako s fakulteto kot
tudi z ustreznima inštitutoma (Gozdarski inštitut
Slovenije, Inštitut za biologijo) in se v sistemu COBISS
vodita kot specialni
knjižnici.
Članica omrežja AGLINET.
Glej tudi tudi Slovenski
nacionalni center AGRIS.
Centralna
tehniška knjižnica
CTK. Centralna
tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani. Central
Technological Library.
Velika in pomembna slovenska univerzitetna knjižnica, še
posebej za področje tehnike in
naravoslovja. Posrednik številnih specializiranih
podatkovnih zbirk in koordinator konzorcijev
za nabavo elektronskih informacijskih
virov.
Chemical
Abstracts
Največja svetovna bibliografska
podatkovna zbirka za
vsa področja kemije. Gradi jo CAS.
Letno indeksira več kot 755.000 enot iz več kot 8.000
revij ter številnih virov patentov.
CIP
Cataloguing In
Publication. Kataložni zapis o publikaciji.
Bibliografski opis (monografske) publikacije, pri tiskanih
publikacijah natisnjen na hrbtu notranje naslovne strani. Narodna
in univerzitetna knjižnica izdela CIP
za vse publikacije, izdane v Sloveniji.
citat; citation, quotation
tudi navedek, navedba. Navedba/raba
nekih prejšnjih (starejših) rezultatov, ugotovitev,
trditev, ipd., navadno s sklicevanjem
na avtorja oz. vir. Citat lahko prejšnje ugotovitve poda
dobesedno, npr. z navajanjem celotnih originalnih stavkov
(pogosteje v humanistiki in družboslovju), ali posredno, s
povzemanjem rezultatov (pogosteje v naravoslovju). Za citat
v smislu dobesednega navajanja
se v angleščini uporablja tudi izraz quotation,
vendar je taka raba v naravoslovju redka. Vir
citata (referenca) je navadno zapisan
v bibliografiji
na koncu dokumenta, izjemoma tudi v opombah
pod črto. Slednje je v navadi
predvsem pri dobesednih navajanjih - quotation.
(Angleški izraz citation ima
širši, lahko tudi drugačen pomen kot slovenski izraz citat,
in se v bibliografskih kontekstih pogosto prevaja tudi kot vir
(referenca) ali bibliografski
zapis (record)).
COBIB
Vzajemna bibliografsko-kataložna
baza podatkov. Union bibliographic/catalogue database. Vseslovenski
elektronski knjižnični katalog in nacionalna bibliografska
zbirka. Glavna aplikacija sistema COBISS.
Gradivo se obdeluje in vodi po načelu vzajemne
katalogizacije,
standardizirano (prirejeni MARC)
ob sodelovanju vseh knjižnic (in vključevanju njihovih
lokalnih baz) iz sistema COBISS, in je javno dostopno po načelu
OPAC.
COBISS
Kooperativni online bibliografski sistem
in servisi. Co-operative Online Bibliographic System &
Services. Slovenski
elektronski linijski knjižnični informacijski sistem,
katerega delovanje koordinira IZUM
ob sodelovanju slovenskih knjižničnih ustanov. Ena glavnih
aplikacij je Vzajemna bibliografsko-kataložna baza
podatkov COBIB.
Aplikacije sistema COBISS so javno dostopne. Glej OPAC.
CODEN
Alfanumerična šifra,
ki se prireja dokumentom (revijam
oz. serijskim publikacijam pa
tudi knjigam oz.
monografijam)
z namenom njihove enolične identifikacije v kataložnih
seznamih. Sistem šifer CODEN je v rabi predvsem v ZDA.
Gre za podoben koncept kot pri ISSN
ter ISBN.
Codex
Alimentarius
"Prehranski
zakonik". Skupek svetovnih standardov, priporočil,
opozoril ipd. s področja hrane, prehrane oz. prehranske
varnosti. Skupni izdelek FAO
in WHO.
Dokumenti (standardi) so dostopni
javno in brezplačno.
članek;
articleDDK; DDC
Deweyeva decimalna klasifikacija (Dewey
Decimal Classification).
Klasifikacijski sistem, temelječ na sistematskem razvrščanju
področij znanja v deset glavnih kategorij in nato v številne
podkategorije po hierarhičnem desetiškem načelu. To je
ameriška različica UDK,
in je v rabi v splošnih in nižješolskih knjižnicah.
Ameriške visokošolske in raziskovalne knjižnice večinoma
uporabljajo klasifikacijo
Kongresne knjižnice
LCC.
depozitna knjižnica;
depository librarydeskriptor; descriptor
Standardizirana ključna
beseda. Priporočeni
izraz (preferred term) za nek
pojem. Tako predmetno
geslo, kot ga
za označevanje nekega pojma predvideva nek stalni, kontrolirani
slovar strokovnih
izrazov za neko področje - tezaver.
Prim.: Za pojem zdravilnih rastlin tezaver CAB
predvideva deskriptor medicinal plants, tezaver AGROVOC
pa deskriptor drug plants. V
tem primeru je pri tezavru CAB izraz drug plants nedeskriptor,
pri Agrovocu pa je nedeskriptor izraz medicinal plants.
Deskriptorji in nedeskriptorji se v nekem tezavru
ponavadi medsebojno povezujejo hierarhično,
asociativno
in preferenčno.
Glej primer pri drevesastih
strukturah.
deziderata; desiderata
Dokumenti, ki jih knjižnica
šele želi nabaviti. Izvedba nabave je odvisna od finančnih
možnosti.
diakritični znak;
diacritical markDIALOG
Največji svetovni linijski
posrednik za
vse vrste znanstvenih in strokovnih informacij
(naravoslovje, tehnika, družboslovje, humanistika ...) Med
drugim omogoča dostop do skoraj 1000 različnih zbirk, npr.
Agricola, BIOSIS
Previews, CAB Abstracts, Disseration Abstracts.
Informacije so dostopne proti plačilu.
digitalizacija; digitalization
Postopek spreminjanja originalnih analognih
dokumentov oz. podatkov v digitalno obliko, z namenom
trajnejšega hranjenja (kvarljivih
tiskovin, glasbenih in filmskih zapisov ...), ali lažjega
prikaza podatkov prek računalnika, direktnega, linijskega
prenosa podatkov ipd.
digitalna knjižnica;
digital librarydigitalno; digital
tudi elektronsko (electronic). V
smislu dokumentalistike gre pri izrazih digitalno in elektronsko
skoraj za
sinonima. En izraz se je v praksi uveljavil za označevanje
ene skupine pojmov, npr. elektronska
pošta, elektronska knjiga, elektronska revija ...,
drugi pa za označevanje drugih pojmov: digitalizacija,
digitalni podatki,
digitalna knjižnica
... Pri informacijskih sistemih je
dejansko vse, kar je digitalno, tudi elektronsko.
Dissertation
Abstracts
Največja svetovna
zbirka doktorskih disertacij in magistrskih del. Zajema dela
s 1000 univerzitetnih ustanov. Letno indeksira okoli 47,000
disertacij in 12,000 magistrskih del. Gradi jo ProQuest
(Občasno
se v povezavi s to ustanovo omenja tudi
kratica UMI - University Microfilms,
ki pa se ohranja le kot "zgodovinsko" zaščiteno
ime). Zbirka je dostopna proti plačilu.
dokument; document
Osnovni nosilec
informacije. V ožjem smislu gre za način predstavitve in
hranjenja besedilnih ali slikovnih informacij, in sicer
neodvisno od tipa in nosilca informacije (knjiga, članek,
patent ... bodisi v papirni ali digitalni obliki). V tem
kontekstu je v rabi tudi delno sinonimni izraz publikacija.
V širšem smislu gre pri dokumentih tudi za specifična
umetniška dela (notni, glasbeni
zapisi, pesmi, filmsko gradivo), muzejske eksponate, zbirke
ipd. Tipologija
dokumentov je odvisna od
informacijskega sistema.
drevesaste strukture; tree structures
Hierarhično prikazano
razmerje med predmetnimi
gesli (navadno deskriptorji
v tezavru)
po načelu razvrščanja od splošnih pojmov k bolj specifičnim.
Raven hierarhije navadno določata označevalca odnosa BT
(Broader Term, širši izraz) in NT
(Narrower Term, ožji izraz). K drevesastim
strukturam se ponavadi pridružujejo še asociativni
odnosi med deskriptorji
(
RT -
Related Term, sorodni izraz) in
preferenčni
odnosi (UF,
use) med deskriptorji
in nedeskriptorji.
Primer drevesaste strukture za deskriptor WOOD:
UF timber
BT1 forest products
BT2 products
NT1 branchwood
...
NT1 roundwood
NT2 handle stocks
NT2 logs
NT3 sawlogs
...
RT timberyards
RT wood anatomy
...
Dublin Core Metadata Initiative
DCMI. Iniciativa oz. mednarodna
standardizacija bibliografskega
opisa oz. strukturiranja podatkov iz
dokumentov, dostopnih prek spleta (WWW). Namen je poenotiti
opis podatkov (metapodatki),
kot so npr. naslov dokumenta, avtor, predmetna
gesla, založba
oz. ustanova, datum, tipologija, format, jezik ... Gre za
poskus preoblikovanja sedanje nestandardizirane predstavitve
spletnih dokumentov v neko globalno multidisciplinarno
zbirko, strukturirano in indeksirano po nekih (vsaj približno)
skupnih načelih.
dvoletni; bi-ennial
tudi dvoletnik. Publikacija, ki izide
enkrat na dve leti. Zaradi zamenjave z izrazom bi-annual (publikacija,
ki izide dvakrat letno, polletnik)
se v angleščini za biannual uporablja
tudi izrazi half-yearly, twice yearly ali semi-annual.
EIFL
Direct
Electronic Information For Libraries
Direct. Skupni projekt sklada Open
Society Fund ter EBSCO Publishing,
enega največjih svetovnih založnikov elektronskih revij.
Omogoča dostop do polnih
besedil člankov
iz elektronskih revij. Dostop do EIFL Direct imajo knjižnice
neprofitnih organizacij. Za uporabnike z licenco je zbirka
pri nas dostopna prek domače strani IZUM-a.
elektronsko; electronic
glej digitalno.
ELFIS
(FIS-ELF)
FachInformationsSystems Ernährung, Land-
und Forstwirtschaft (FIS-ELF). Nemška
bibliografska
podatkovna zbirka in
informacijski sistem za vsa področja biotehnike/kmetijstva.
Gradi jo ZADI.
Dostopna je javno in brezplačno.
faktor vpliva; impact factor
Scientometrični količnik
sistema ISI
oz. zbirk Web of
Science (SCI,
SSCI, AHCI), ki
kaže, kako pogosto se citirajo članki iz neke revije. IF
neke revije ni stalen in se oblikuje na temelju citiranja v
dveletnih obdobjih. Faktorji vpliva so predstavljeni v poročilu
o citiranosti revij JCR
(Journal Citation Reports).
FAO
Food and Agriculture Organization.
Ena od glavnih podorganizacij iz sistema Organizacije
združenih narodov,
pristojna za problematiko prehrane in najrazličnejših
področij kmetijstva. Sedež je v Rimu v Italiji. V sklopu
FAO se koordinirajo globalni informacijski
sistemi WAICENT
(AGRIS, FAOSTAT ...).
FAOSTAT
Svetovna statistična
zbirka za vsa področja kmetijstva. Vzdržuje se pri FAO
po enotni metodologiji ob sodelovanju držav članic; del
informacijskega sistema WAICENT.
Dostopna je javno in brezplačno. Glej tudi
Statistični
urad Republike Slovenije.
fizični opis;
collationformatiranje besedila; formatting
tudi oblikovanje besedila.
Končni prikaz besedila, npr. na zaslonu, papirju.
Formatiranje vključuje izbor pisave, poravnavo, robove
besedila, razmake med vrsticami ipd.
fraza; phrase
Najmanj dve besedi, ki naj se pri iskanju
pojavita v natančno določenem zaporedju. Fraze se
najpogosteje omejujejo z narekovaji (redkeje oklepaji).
Nekateri sistemi ponujajo tudi frazna polja (predvsem pri izpopolnjenem
iskanju). V številnih sistemih se pri
iskanju ne upoštevajo (zanemarijo) blokirane
besede (stopwords).
Če želimo pri fraznem iskanju poiskati tudi blokirano
besedo, imamo takrat navadno na voljo možnost dodatne
opredelitve take besede, npr. z znakom +: "cats +and
dogs".
FSTA
Največja svetovna
zbirka za vsa področja živilstva oz.
prehrane. Gradi jo IFIS.
Letno indeksira okoli 25.000 enot iz več kot 1.800 revij,
znanstvenih posvetovanj, knjig, patentov, standardov ipd.
(opis zbirke je prek domače strani -> Our products)
GDK; ODC
Gozdarska decimalna klasifikacija; Oxford
Decimal Classification for Forestry.
Nadgradnja klasifikacijskega sistema UDK
za specifične potrebe gozdarstva in lesarstva.
geografska označba;
geographical indicationhierarhična klasifikacija;
hierarchical classificationhierarhični odnos;
hierarchic relationIAALD
International Association of
Agricultural Information Specialists. Mednarodno
združenje informacijskih strokovnjakov za področje
kmetijstva/biotehnike.
IBMI
Inštitut za biomedicinsko informatiko
pri Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. Eden prvih in
najpomembnejših slovenskih informacijskih centrov za področje
znanstvene informatike.
ICS
International Classification for
Standards. Mednarodna klasifikacija
za standarde
pri ISO.
Glej seznam standardov z izvlečki:
http://www.iso.ch/iso/en/CatalogueListPage.CatalogueList
identifikator; identifier
Prosto oblikovane oznake
oz. predmetna gesla,
ki se navadno dodajo vsebinskemu opisu dokumenta z deskriptorji,
če deskriptorji vsebine ne morejo opisati dovolj specifično.
IFIS
International Food Information
Service.
Največji svetovni informacijski sistem za vsa področja živilstva
oz. prehrane. Pripravlja številne informacijske izdelke,
med drugim zbirko FSTA.
IFLA
International Federation of Library
Associations and Institutions.
Mednarodna federacija knjižničarskih združenj. Najširše
mednarodno združenje vseh vrst knjižnic.
impresum; impresum
tudi kolofon (colophon).
Izraz impresum se bolj nanaša na knjige, kolofon pa na časopise,
skupno pa jima je navajanje založniških in tehničnih
podatkov.
IMRAD
Introduction, Methods, Results And
Discussion.
Načelna struktura izvirnih
znanstvenih (raziskovalnih) člankov,
kjer se v tem vrstnem redu nizajo poglavja uvod (kjer
je podan povod za raziskavo oz. njen namen ter pregled
virov), metodologija (kjer so podane metode in
uporabljen material), rezultati raziskave in razprava
s sklepi. Ta struktura velja predvsem za naravoslovje
in tehniko.
Na drugih področjih so izvirni znanstveni članki lahko
strukturirani tudi po drugačnih načelih.
indeksiranje; indexing
tudi predmetno indeksiranje (subject
indexing).
Analitično-sintetično določanje (opisovanje) vsebine
dokumenta s pomočjo predmetnih
gesel; lahko
brez strogo določene standardizacije gesel,
npr. s prosto
oblikovanimi oznakami,
ali pa s pomočjo kontroliranega
slovarja, to je z deskriptorji
ali predmetnimi
kategorijami.
INDOK; INDOC
INformacije-DOkumentacija-Komunikacija.
Nekoliko zastarel izraz za informacijske centre.
informacija; information
Podatek,
ki ima za uporabnika nek pomen oz. neko vrednost, ki pa je
relativna in je odvisna od potreb specifičnega uporabnika.
Informacija je v angleščini edninski samostalnik (iz
latinskega glagola in- formare:
dati obliko), uporablja pa se lahko edninsko
ali množinsko, odvisno od konteksta:
"information has/have been updated".
Za poudarek ednine se lahko uporabi tudi oblika "piece
of information".
INFORS
Informacijski sistem INFOrmacijskih
Resursov v Sloveniji. Sistem in
zbirka informacij o javno dostopnih podatkovnih zbirkah,
informacijskih sistemih in njihovih ponudnikih v Sloveniji.
INRA
Institut National de la Recherche
Agronomique. National Institute for Agricultural Research.
Nacionalni inštitut za kmetijske raziskave
v Franciji, pod skupno upravo ministrstva za
raziskovanje (Ministčre de la Recherche) in
ministrstva za kmetijstvo (Ministčre de l'agriculture de
l'alimentation de la pęche et des affaires rurales).
Graditelj številnih informacijskih izdelkov.
(domača stran
-> Information Scientifique et
Technique -> Bases de données scientifiques de l'INRA)
intelektualna lastnina; intellectual property
Pravice, ki izhajajo iz intelektualne
aktivnosti na industrijskem, znanstvenem, literarnem in
umetniškem področju.
Intelektualna lastnina se formalno deli na avtorske
pravice, topografijo polprevodniških vezij in industrijsko
lastnino. Slednja zajema patente,
modele
in vzorce, blagovne in storitvene znamke
in geografske
označbe porekla blaga (po definiciji Urada
RS za intelektualno lastnino). Glej
tudi WIPO ter
klasifikacijo IPC.
inventarna številka; accession number
Enolično določena
zaporedna številka, ki se priredi dokumentu ob njegovem
zapisu (vnosu) v neko zbirko (katalog). Ta številka pomeni
le časovni red vnosa dokumenta v
zbirko.
IPC
International Patent Classification.
Mednarodna patentna klasifikacija.
Vzdržuje jo WIPO.
ISBN
International Standard Book Number.
Enotna desetmestna mednarodna šifra, ki jo pridobi knjiga,
preden gre v tisk.
Prim.: Zadruga v primerjalnem pravu. ISBN
961-6190-04-0
ISI
Institute for Scientific Information.
Najpomembnejša svetovna ustanova za zbiranje, vrednotenje
in razširjanje znanstvenih informacij z vseh področij
naravoslovja tehnike, družboslovja, umetnosti in
humanistike. ISI gradi sisteme, kot so
npr. ISI Current
Contents, ISI Web of Science (SCI,
SSCI, AHCI) oz. ISI
Web of Knowledge. Značilnost zbirk
ISI je vrednotenje citirana prek faktorja
vpliva.
ISI
Current Contents
tudi ISI Current Contents Connect.
Ena najpomembnejših svetovnih bibliografskih
podatovnih zbirk za
vsa področja naravoslovja tehnike, družboslovja, umetnosti
in humanistike. Zajema skoraj iste dokumente kot ISI
Web of Science,
vendar s to razliko, da pri ISI CCC ni moč preverjati
citiranja člankov. Gradi jo ISI.
Zbirka je dostopna proti plačilu.
ISI
Proceedings
Zbirka, ki zajema
referate oz. prispevke z uglednih znanstvenih in tehničnih
posvetovanj, konferenc
ipd. Prej ISTP
(Index to Scientific & Technical Proceedings). Gradi jo ISI.
Zbirka je dostopna proti plačilu.
ISI
Web of Knowledge -
dostop prek mrežne licence -> portal
IZUM
Nov multidisciplinarni informacijski sistem
organizacije ISI,
ki v enotni iskalni sistem (CrossSearch)
poleg večine izdelkov oz. zbirk ISI,
kot npr. ISI Web of
Science, ISI Current Contents, ISI Proceedings,
zajema tudi druge zbirke, npr. CAB
Abstracts in BIOSIS
Previews. Sistem je dostopen proti
plačilu.
ISI
Web of Science
Najpomembnejša svetovna citatna bibliografska
podatkovna zbirka oz.
informacijski sistem za področja naravoslovja tehnike, družboslovja,
umetnosti in humanistike. Zajema osnovne in razširjene
podatke iz podzbirk SCI,
SSCI in AHCI.
Leta 2002 je indeksirala okrog 8,500 naslovov revij. Zbirko
gradi ISI.
Zajema skoraj iste dokumente kot ISI
Current Contents. Za
uporabnike z licenco oz. geslom je zbirka pri nas dostopna
prek naslova domače strani IZUM.
Glej tudi faktor
vpliva.
iskalna gesla; search terms
Izrazi oz. pojmi,
ki jih uporabljamo pri iskanju
informacij v nekem informacijskem sistemu. To so lahko vsi
izrazi, ki se jih domislimo, lahko pa tudi predhodno
definirana predmetna
gesla (npr. deskriptorji
ali predmetne
kategorije) iz kontroliranih
slovarjev.
iskalna sintaksa; search syntax
Algoritem, ki poveže predmetna
gesla in iskalne
operatorje (Boolovi
operatorji, operatorji bližine)
po nekih kriterijih, ki določajo, kako naj se izvede računalniško
iskanje
oz. poizvedba.
Zajemanje ednine, množine, različne končnice besed ipd.
je odvisno od značilnosti iskalnih sistemov. Glej tudi krajšanje
ter
krnilnik. V iskalni sintaksi se lahko
pojavljajo tudi predpone,
ki določajo polje,
kjer naj se pojavi določeno geslo.
Prim.: sintaksa (dogs OR cats) AND
diseases
prikliče dokumente bodisi o psih bodisi mačkah, v njih pa
so vedno omenjene tudi bolezni.
Pomen oklepajev:
(A or B) and C -> kombinacije AC,
BC, ABC
A or B and C -> kombinacije A, BC, ABC
iskalni operatorji; search operators
glej Boolovi
/ logični operatorji ter operatorji
bližine.
iskanje po celotnem (polnem) besedilu; full text
searching
Iskanje,
ki se izvaja z vsemi pojmi iz nekega zapisa,
bodisi bibliografskega
zapisa bodisi (celotnega) polnega
besedila, npr.
nekega članka iz elektronske revije. Glej tudi iskanje
po celotnem besedilu.
iskanje po celotnem besedilu; free text searching
Iskanje,
ki se izvaja s prosto oblikovanimi vsebinskimi pojmi, torej
vsemi izrazi, ki se jih domislimo, in ne le zgolj s
predhodno definiranimi predmetnimi
gesli (npr. deskriptorji).
Tudi iskanje po vseh poljih
nekega zapisa (npr. avtor, naslov, vir ...). Glej tudi iskanje
po celotnem (polnem) besedilu. V
praksi se izraza free text in full-text pogosto
uporabljata sinonimno,
kar sicer ni povsem natančno, vendar pa zaradi novih
informacijskih sistemov, kjer je prek bibliografskega zapisa
možen dostop tudi do polnih besedil, takšno razlikovanje
ni več tako pomembno, tako da tudi slovensko poimenovanje
ni najbolj natančno
določeno.
iskanje; searching
tudi poizvedba; search.
Postopek pridobivanja informacij, kjer izmed množice
podatkov v nekem informacijskem sistemu pridobimo zase
relevantne informacije z vpisom (ali izborom) nekega iskalnega
gesla ali iskalne
sintakse,
iskanje pa zaženemo s pritiskom tipke Ctrl ali klikom na
ustrezno ikono. Če je priklicanih podatkov več, jih lahko
"prebrskamo" tudi s pregledovanjem
oz. listanjem.
Iskanje se v številnih zbirkah lahko izvede na več načinov,
npr. kot preprosto
iskanje ali kot izpopolnjeno
iskanje.
Iskalne ikone imajo lahko različna imena, ki pa načelno
označujejo isto operacijo: najdi, išči; search, find,
go, lookup, show, submit to database, start ...
ISO
International Standards Organization.
Ime, ki označuje mednarodne standarde
in izhaja iz kratice mednarodne organizacije za
standardizacijo
v Ženevi. Standardi ISO so podlaga velikemu številu
slovenskih nacionalnih standardov SIST.
Seznam vseh standardov
ISO (z izvlečki) je na voljo na naslovu:
http://www.iso.ch/iso/en/CatalogueListPage.CatalogueList
ISO
3166
Mednarodne
oznake/kode držav in ozemelj, standardizirane po predlogu ISO.
Dvočrkovna oznaka (A2, Alpha-2), tročrkovna oznaka (A3,
Alpha-3) in troštevilčna oznaka (N3, Numeric-3).
Prim.: Slovenija: SI, SVN, 705; Velika
Britanija GB,
GBR, 826; Francija FR, FRA, 250; Nemčija DE, DEU, 276;
Italija IT, ITA, 380, Hrvaška HR, HRV, 191.
ISO
639
Mednarodne oznake/kode jezikov,
standardizirane po predlogu ISO.
Dvočrkovna oznaka (639-1)
in tročrkovna oznaka (639-2).
Prim.: Slovenščina:
sl, slv; angleščina: en, eng; francoščina: fr, fre; nemščina:
de, ger/deu; hrvaščina: hr, scr/hrv
ISSN
International Standard Serial Number.
Enotna osemmestna mednarodna šifra, ki jo pridobi revija
(oz. serijska publikacija) ob začetku izhajanja.
Prim.: Gozdarski vestnik. ISSN
0017-2723
ISTP
Index to Scientific & Technical
Proceedings. Nekdanja zbirka in
istoimenski referatni
časopis ustanove ISI. Zdaj jo
zamenjuje zbirka ISI
Proceedings.
IUFRO
International Union of Forest Research
Organizations. Mednarodno
gozdarsko omrežje oz. združenje raziskovalcev in
strokovnjakov s področja gozdarstva. IUFRO pripravlja tudi
lastne informacijske izdelke.
izpopolnjeno iskanje; advanced searching
tudi izpopolnjeno iskanje, zmogljivo
iskanje; full, expert, complex, complete, comprehensive
searching.
Način iskanja,
kjer se iskalna gesla
zapišejo v različna iskalna polja,
in kjer se iskanje potem izvaja po teh predhodno določenih
poljih. Ponavadi je možno še posebej določati relacijo
med polji: dve različni polji (ali več polj) se lahko
povezujeta z operatorji
IN, ALI
ter NE.
Glej tudi preprosto
iskanje.
Iskanje po zbirki COBIB
se izvaja na tri načine: osnovno
iskanje, izbirno iskanje
ter ukazno iskanje. Pri osnovnem in izbirnem iskanju
se morajo iskalna gesla vnesti
v natančno določena iskalna polja, zato gre pri tem
formalno za izpopolnjeno iskanje.
Pri ukaznem iskanju pa se gesla skupaj z iskalnimi
operatorji in predponami
(ter tudi priponami) oblikujejo v enoten iskalni
algoritem (iskalna
sintaksa) v enem samem polju,
zato gre pri tem iskanju tehnično za preprosto
iskanje, ki pa sicer ni tako
preprosto.
IZUM
Institut informacijskih znanosti.
Institute of Information Science.
Slovenski informacijski in bibliografski infrastrukturni
servis. Koordinator skupnih
osnov računalniško podprtega knjižničnega
informacijskega sistema (COBISS)
in znanstvenega informiranja v Sloveniji, ki ga gradi skupaj
s sodelujočimi knjižnicami in informacijskimi centri.
izvirni znanstveni članek;
scientific articleizvleček;
abstractJCR
Journal Citation Reports.
Poročilu o citiranosti revij, ki objavlja faktorje
vpliva revij iz sistema ISI.
kibermetrija; cybermetrics
Glej bibliometrija.
klasifikacija; classification
Razvrščanje
dokumentov v skupine ali sisteme po nekih določenih
kriterijih, navadno vsebinskih. Označevanje dokumentov z
nekimi širšimi predmetnimi
gesli oz. vsebinskimi sklopi (npr. predmetnimi
kategorijami).
Klasifikacijski sistemi so pogosto strukturirani na več
ravneh, po načelu drevesastih
struktur oz.
hierarhično v razrede, podrazrede ipd. Glej hierarhična
klasifikacija.
klicni dostop, klicna povezava; dial-up access, dial-up
connection
Dostop do
informacijskega sistema prek telefonskega priključka. Glej namenski
vod.
ključne besede;
keywords (key words)knjiga; book
tudi monografija; monograph. Publikacija,
v kateri se sistematično obravnava nek problem, predmet,
oseba, dogodek ipd., in sicer v enem zvezku oz. v določenem
številu zvezkov, ki se objavljajo istočasno ali v vnaprej
določenem časovnem obdobju. Znanstvena monografija je
specializirana knjiga. Po klasični definiciji organizacije UNESCO
mora imeti
knjiga vsaj 49 strani, drugače je taka publikacija brošura.
V razmerah elektronskega publiciranja je ta definicija manj
relevantna. Glej tudi tipologija
dokumentov.
knjižna zbirka;
monographic serieskoda za dostop; access code
Šifra, ki omogoči
dostop do nekega informacijskega sistema z omejeno
dostopnostjo, npr. uporabniško
ime, geslo, PIN (Personal Identification Number).
kompendij; compendium
Dokument,
ki na pregleden, a jedrnat način sintetizira znanje z
nekega področja; navadno nek priročnik ali pregled.
konferenca, posvetovanje; conference
Srečanje
znanstvenikov ali strokovnjakov z nekega področja, kjer
le-ti predstavijo svoje raziskovalno ali strokovno delo, in
sicer v obliki prispevkov oz. referatov, ki navadno izidejo
kot somostojni zbornik
(proceedings).
Za tovrstna posvetovanja se tako v slovenščini kot drugih
jezikih lahko uporabljajo precej različni izrazi, ki pa
imajo v praksi bolj ali manj sinonimen pomen: delavnica,
dnevi, konferenca, kongres, okrogla miza, posvetovanje,
simpozij ... (colloquium, conference, congress, consultation,
convention, forum, international days, international session,
meeting, round table, symposium, workshop ...).
Glej tudi tipologija
dokumentov.
kontrolirani slovar; controlled vocabulary
Normirani, nadzorovani besednjak. Seznam
predhodno definiranih predmetnih
gesel, predvsem deskriptorjev
(npr. tezaver),
lahko pa tudi širših (predmetne
kategorije), ki
omogočajo natančno vsebinsko iskanje
(in indeksiranje)
v nekem določenem informacijskem sistemu. Primerjaj: prosto
oblikovane oznake.
Primer rabe načela predhodno definiranih gesel v tezavru
AGROVOC: pri rastlini v obdobju
vegetacije se uporablja latinsko ime, po spravilu pridelka
pa angleško ime in npr. v kombinaciji z ustreznim
deskriptorjem za vidik: Solanum tuberosum / diseases;
potatoes / diseases.
konzorcij; consortium
Povezovanje in
sodelovanje knjižnic za skupno oz. vzajemno nabavo in
uporabe virov, predvsem podatkovnih zbirk in elektronskih
revij; z namenom prihranka finančnih sredstev.
korporativno ime; corporate name
tudi ime korporacije.
Ime ustanove, organizacije, združenja ipd., ki je
organizator nekega posvetovanja ali založnik dokumenta
(publikacije).
krajšanje; truncation
tudi krnitev besed
oz izrazov z rabo različnih nadomestnih
znakov oz.
simbolov (npr. *, ?, !, $) z namenom, da bi pri iskanju
priklicali kar največ oblik neke besede. Krajšanje se
predvideva predvsem na koncu (desna
okrajšava,
npr za priklic različnih sklonskih ali številčnih oblik;
prim. rastlin*; horse* ->
rastlin, rastline, rastlinski, rastlinskega; horse, horses
... vendar tudi horsepower, horseshoe...).
Levo krajšanje (na začetku besede) je redko, npr. nekoč
pri Current Contents na
disketah, kjer pa zdaj v spletno-dostopni obliki te možnosti
ni več. Pretirana in slabo premišljena krajšanja močno
obremenjujeo iskalni sistem, zmanjšujejo natančnost
in povečujejo šum.
Nadomestni znaki se v nekaterih zbirkah lahko uporabljajo
tudi sredi besede (npr. za priklic različnih pravopisnih
oblik zapisa neke besede. Nekateri sistemi ločijo med
znaki, ki nadomeščajo natanko eno črko, in med znaki, ki
nadomeščajo poljubno število črk; prim. analy?ing,
col*r -> analysing,
analyzing; color, colour, colateral ... ).
Nekateri iskalni sistemi poiščejo vse besede, ki vsebujejo
nek sklop znakov, tudi če ne uporabimo nadomestnega znaka,
tako kot npr. pri enostavnem iskanju z ukazom "Ctrl
F". Nekateri sistemi (npr. Google) pa krajšanja sploh
ne omogočajo (predvsem zaradi potencialno prevelikega priklica
podatkov). Tak problem lahko delno rešimo
z nizanjem
izrazov s pomočjo operatorja
ALI. Glej tudi krnilnik.
kratica (akronim); acronym
Okrajšava,
ki nastane z rabo začetnih (ali specifičnih) črk besed,
ki tvorijo oz. (približno) predstavljajo nek pojem, npr.: FAO
(Food and Agriculture Organization), ERASMUS (EuRopean
community Action Scheme for the Mobility of University
Students).
V slovenščini lahko kratice pridobijo samostalniško rabo
in se pišejo tudi z malimi črkami ter sklanjajo (Unesco,
Unesca ...), vendar je tak način pogosto okoren, zato je
bolj priporočljivo stavek ustrezno predelati: pri
organizaciji FAO
namesto pri FAU (Fau).
Pri kraticah se med črkami ločila ne zapisujejo.
kratki zapis; brief record (brief fields)
Prikaz oz. izpis uporabniško pomembnejših polj
zapisa v
neki zbirki.
Nekatera polja
za povprečnega uporabnika nimajo posebne informacijske
vrednosti (npr. inventarna
številka, ISSN) ali pa so za hitro
informacijsko listanje oz. brskanje med zadetki predolga
(npr. ključne
besede, izvleček),
zato se pri večini zbirk privzeto
najprej prikaže
kratki zapis (npr. avtor, naslov
...). Če želimo
videti vsa polja, lahko navadno izberemo možnost celotnega
zapisa.
križno napotilo;
cross-referencekrnilnik; stemmer
Programsko orodje, ki
v nekem iskalnem sistemu določi skupni imenovalec za prikaz
nekega pojma. Če iščemo s tem skupnim imenovalcem, bo
iskalnik našel vse oblike takega pojma, torej ne glede na
spol, sklon in število. To je še posebej zanimivo pri
slovenščini, kjer izrazi tvorijo zelo različne oblike.
Če s slovenskim iskalnikom Najdi.Si
vpišemo izraz "pšenica"
bo torej iskalnik našel tudi izraze pšenice, pšenici,
pšenico
...
Ker pa program hrani številne morfološke izpeljave
najrazličnejših pojmov, ki se generirajo avtomatsko, lahko
pri tem včasih pridobimo tudi ogromno šuma iz drugih
izrazov. Če npr. iščemo podatke za žitno vrsto "pira"
(Triticum spelta), bo program našel tudi izpeljanke iz Piran,
pire, pirat ....
Če krnilnik izključimo, bomo dobili le pojme v
imenovalniku, pa še takrat bo kar nekaj zabave oz. šuma:
"steklenico dobrega pira".
kumulativno kazalo; cumulative index
Kazalo, ki kumulativno povzame podatke iz že
prej objavljenih kazal, najpogosteje iz vseh številk nekega
letnika. Lahko objavljeno kot samostojna publikacija. V rabi
predvsem nekoč pri referatnih
časopisih.
LCC
Library of Congress Classification.
Klasifikacijski sistem oz. klasifikacija
ameriške kongresne
knjižnice, temelječ na sistematičnem razvrščanju vseh
področij znanja v dvajset glavnih kategorij in nato v
podkategorije po hierarhičnem abecednem načelu, v rabi
tudi v ameriških visokošolskih in raziskovalnih knjižnicah.
Splošne in nižješolske knjižnice
uporabljajo sistem DDC.
LCSH
Library of Congress Subject Headings.
Obsežni seznami predmetnih
gesel iz sistema LCC,
ki jih za označevanje vsebine dokumentov uporablja ameriška
kongresna knjižnica in večina visokošolskih in
raziskovalnih knjižnic v ZDA.
Klasifikacijski sistem LCSH sodi med kontrolirane
slovarje.
linijsko; online
tudi neposredno, povezano.
Način (mrežnega) računalniškega dostopanja do nekega
informacijskega sistema (kataloga, zbirke ...) npr. pri
katalogih tipa OPAC.
list; leaf
tudi folij; folio.
Osnovna fizična sestavna enota tiskanih publikacij, ki
sestoji iz dveh strani. Če je list v neki publikaciji
potiskan ali popisan le na eni strani (na desni - recto),
se imenuje folio, in se v bibliografskem zapisu lahko številči
posebej, kar navadno označuje kratica fol.
ali f.
Ta oznaka je bila včasih v rabi predvsem pri sivi
literaturi (diplomska
dela, disertacije, poročila ...), zdaj pa se v praksi večinoma
številči z "navadnimi" stranmi.
listanje; browsing
tudi pregledovanje, brskanje.
Zaporedno pregledovanje podatkov na zaslonu. Podatke tako
pregledujemo navadno takrat, ko smo število informacij že
zožili z nekim usmerjenim iskanjem.
listkovni katalog; card catalogue
Predstavitev knjižnične
zaloge oz. fonda v obliki listkov, razvrščenih po različnih
kriterijih v kataložne omare. Listkovne kataloge so
že pred časom zamenjali računalniški katalogi (OPAC),
vendar pa nekatere knjižnice starejših dokumentov (še)
niso prenesle v digitalizirano obliko, zato je možno, da so
informacije o takih dokumentih še
zmeraj dostopne le prek listkov.
ločena paginacija;
separate paginationločevanje malih in velikih črk;
case-sensitive searchločilec;
delimiterLotkov zakon; Lotka's law
Ta zakon kvantificira dejstvo, da majhno število
visoko
produktivnih avtorjev o neki problematiki objavi zelo veliko
člankov, večina avtorjev pa o tej problematiki objavi le
po en članek: število tistih, ki objavijo n prispevkov je
1/n2
tistih, ki objavijo le po en prispevek. Teoretično je
slednjih vedno okrog 60%.
Glej tudi Bradfordov
zakon, Zipfov zakon.
MARC
MAchine-Readable Cataloging.
Standard, ki je namenjen (mednarodno) poenotenemu opisu
posameznih polj in podpolj v računalniških katalogih. Na
standard MARC se navezujejo številni nacionalni standardi
za gradnjo računalniških knjižničnih katalogov (npr.
COMARC, UNIMARC ...). Standard MARC omogoča mednarodno
standardizirano izmenjavo bibliografsko-kataložnih
informacij, npr. v okviru OCLC.
medknjižnična izposoja;
interlibrary loanMEDLINE
Najpomembnejša
svetovna zbirka za področje medicine oz. biomedicine. Gradi
jo ameriška knjižnica NLM
(National Library of Medicine).
Za biotehnike je zanimiva zaradi področij, kot so veterina,
prehranska varnost, farmakologija zdravilnih rastlin,
biotehnologija, genetika
ipd. Indeksira več kot 4.500 biomedicinskih revij in
trenutno zajema več kot 12 mio. zapisov. Dostopna
je javno prek sistema PubMed.
MeSH
Tezaver
zbirke Medline.
Najpomembnejši svetovni tezaver za področje medicine oz.
biomedicine; poleg originalne angleške verzije obstajajo
delni ali celotni prevodi v številne druge jezike, v
organizaciji IBMI
tudi v
slovenščino.
metapodatki; metadata
Podatki o podatkih. Opis strukture in vsebine
podatkov, navadno v rabi za opis strukture spletnih
dokumentov. Teh podatkov uporabnik neke spletne strani ne
vidi. Glej Dublin Core
Metadata Initiative.
MIRS
Glej Urad
Republike Slovenije za meroslovje.
model ; industrial design
Model je izključna
pravica fizične ali pravne osebe s katero se zavaruje videz
izdelka, ki je nov in ima individualno naravo. Videz izdelka
pomeni izgled celotnega izdelka ali njegovega dela, ki
izhaja iz značilnosti, zlasti linij, obrisov, barv, oblike,
teksture oziroma materialov izdelka
samega ali ornamentov na njem (po definiciji Urada
RS za intelektualno lastnino). Glej intelektualna
lastnina.
nadomestni znak; wild card
Znak oz. simbol, ki
nadomesti poljubno število črk oz. znakov, navadno
v funkciji desnega krajšanja
ali krnitve, lahko pa tudi sredi besede. Najpogostejši
(univerzalni) nadomestni znak je zvezdica, za nadomeščanje
sredi besede lahko tudi vprašaj, klicaj ipd. Nekateri
sistemi omogočajo tudi to, da se z različnimi znaki
nadomesti natančno določeno število črk. Glej krajšanje
in krnilnik.
NAL
National Agricultural Library.
Ameriška nacionalna (državna) kmetijska knjižnica; v
sestavi kmetijske raziskovalne službe ARS
(Agricultural Research Service)
pri ameriškem kmetijskem ministrstvu USDA (U.S.
Department of Agriculture).
Največja kmetijska knjižnica na svetu. Nahaja se v kraju
Beltsville, Maryland (predmestje glavnega mesta ZDA
Washingtona D.C.).
namenski vod; dedicated line
Direktni dostop do informacijskega sistema
prek voda, rezerviranega le za ta namen. Glej klicni
dostop.
naravni jezik; natural language
Jezik, ki ga za govorno sporazumevanje
uporabljajo ljudje, za razliko od umetnega jezika,
ki se uporablja predvsem v programskih algoritmih in kjer je
treba natančno določiti vsak pomen izraza oz. ukaza. V večini
primerov računalniškega iskanja
se lahko uporablja shematiziran naravni jezik, kjer pa je
treba pri iskanju upoštevati določena pravila tako glede iskalne
sintakse oz. rabe logičnih
operatorjev kot glede izrazov oz.
pojmov (kontrolirani
slovarji, predmetna
gesla).
Iskalni
sistemi, ki omogočajo rabo naravnega jezika v obliki
celotnih stavkov z vsemi skladenjskimi zakonitostmi, so
redki, njihova zanesljivost (priklic,
natančnost zadetkov) pa še ni dovolj
dobra.
Narodna
in univerzitetna
knjižnica
NUK. National and University Library.
Slovenska nacionalna in univerzitetna
knjižnica. Posrednik številnih specializiranih podatkovnih
zbirk in koordinator konzorcijev
za nabavo elektronskih informacijskih
virov. Nastanek sega v l. 1774
(kot licejska knjižnica, delno s knjigami iz pogorelega
jezuitskega kolegija). Od 1807 dalje zbira obvezne
izvode
publikacij, natisnjenih ali izdanih na območju Slovenije.
Od 1919 dalje deluje kot centralna univerzitetna knjižnica.
Uradni naziv Univerzitetna knjižnica je dobila leta 1938.
Na današnji lokaciji se nahaja od 1941 dalje. Leta 1945 je
pridobila status slovenske nacionalne knjižnice in se
preimenovala v Narodno in univerzitetno knjižnico.
naslov; title
Naslov dokumenta na
analitični ravni (prispevka, sestavka v knjigi, knjige
ipd). Osnovni element avtorske vsebinske sinteze nekega
dokumenta. Kvalitetni naslov mora pri znanstvenih dokumentih
definirati vsebino dokumenta. Vsebino lahko še natančneje
razloži podnaslov.
Naslov se v informacijskih sistemih oz.
bibliografskih podatkovnih zbirkah na
analitični ravni najpogosteje navaja kot title
(predpona
TI), naslov
periodične publikacije ali ime založbe pa kot source
(predpona
SO).
naslovna stran; title page
tudi naslovnica; title leaf. Stran, ki
v neki publikaciji sledi platnicam.
Naslovna stran
torej ni isto kot platnice! V dokumentalistično formalnem
smislu so relevantni tisti podatki, ki so objavljeni na
naslovni strani.
natančnost;
precisionnatisnjeni izvod; hard copy
tudi papirnata kopija. Dokument (najpogosteje
članek), navadno dostopen kot celotno besedilo prek
informacijskega sistema in natisnjen na papir.
nedeskriptor; non-descriptor
Izraz, ki je odsvetovan in ga za potrebe iskanja
v nekem informacijskem sistemu nadomešča standardizirani deskriptor
iz tezavra.
normativna kontrola; authority control
Avtomatska kontrola
pravilnega vnosa določenih elementov bibliografskega
zapisa, ki se
pojavljajo pogosto in morajo biti vedno zapisani na enak način
(npr. imena avtorjev, naslovi periodičnih publikacij,
deskriptorji).
V primeru (tipkarske) napake program vnašalca sproti (ali
naknadno) obvesti, da gre za neko napako.
NT (Narrower Term)
Ožji izraz. Označevalec
odnosa (kazalka ali
napotilo), ki nas od enega deskriptorja
usmerja k drugim ožjim (nižjim) deskriptorjem.
Tu gre za hierarhični
odnos med dvema deskriptorjema. Glej
tudi BT ter
primere pri drevesastih
strukturah.
obvezni izvod; deposit copy, legal deposit
Obvezni izvod
publikacij je zakonsko predpisan način zbiranja vseh vrst
gradiva ne glede na nosilec zapisa, na osnovi katerega
prejemajo določene knjižnice en ali več izvodov vsake
knjige ali druge publikacije, ki je bila natisnjena ali je
izšla v okviru neke administrativne enote. Zakon
o obveznem pošiljanju tiskov predpisuje
zavezancem, da oddajo
določeno število izvodov vseh publikacij takoj, ko so
izdelane (po definiciji NUK).
Narodna
in univerzitetna knjižnica
od leta 1807 zbira obvezne izvode publikacij, natisnjenih
ali izdanih na območju Slovenije. Na tem temelju se gradi
slovenska temeljna nacionalna zbirka Slovenika.
OCLC
Online Computer Library Center.
Ameriški in mednarodni knjižnični računalniški
informacijski sistem, ki združuje tisoče knjižnic z vsega
sveta in desetine milijonov kataložnih in bibliografskih
zapisov (predvsem takih v standardu MARC)
ter tako omogoča globalno avtomatizirano medknjižnično
izposojo dokumentov,
naročanje kopij člankov ipd.
OCLC
FirstSearch
Servis, ki omogoča
dostop do baze Electronic Collections Online (ECO) s polnimi
besedili člankov.
Dostopne so le revije iz programa "Print Subscribers
Program". To pomeni, da mora imeti knjižnica, ki želi
dostopati do servisa, naročeno tudi tiskano verzijo revije.
Za uporabnike z licenco je zbirka pri nas dostopna prek domače
strani IZUM-a.
okrajšava; abbreviation
Okrajšana beseda ali besedni sklop, npr. str.,
npr., Ph. D., op. cit. Nekatere
okrajšave se pišejo z malimi, druge z velikimi črkami, s
pikami, presledki ali brez. Raba ločil, presledkov, malih
in velikih črk ni natančno predpisana (am, AM; MSc, M Sc,
M.Sc., M. Sc.). Razlika med
pojmovanjem okrajšav ali kratic
(akronimov)
ni vedno natančno določena, vendar pa načelno velja, da
enostavne okrajšave ne pridobijo samostalniške rabe,
kratice pa lahko. Glej akademske
okrajšave.
OPAC
Online Public Access Catalog.
Javni računalniški
katalog. Mednarodno
načelo javnega (navadno brezplačnega dostopa, ki ni
omejevan s kodo za
dostop)
neposrednega linijskega dostopa do kataloga neke knjižnice
ali informacijskega sistema; npr. OPAC v sistemu COBISS/COBIB,
OPAC v sistemu ameriške
knjižnice NAL
ipd.
operator ALI; Boolean OR
Unija. Prisotnost (zveza) najmanj (vsaj)
enega od tistih pojmov, ki jih povezuje ta operator. Glej Boolovi
/ logični operatorji.
operator IN; Boolean AND
Presek. Obvezna hkratna prisotnost (presek)
pojmov, ki jih povezuje ta operator. V številnih
informacijskih sistemih se operator IN nadomešča kar s
presledkom. Glej Boolovi
/ logični operatorji.
operator NE (IN NE); Boolean NOT (AND NOT)
Negacija. Izključevanje
(izločevanje, odštevanje) pojmov na desni strani. Če
imamo npr. tri pojme, zaporedno povezane z NE, s tem
zahtevamo izključitev drugega in tretjega pojma. Glej Boolovi
/ logični operatorji.
operatorji bližine;
proximity operatorsopomba na koncu; endnote
Krajše pojasnilo k nekemu elementu iz
besedila, napisano na koncu poglavja ali na koncu dokumenta oz.
publikacije. Besedilo in opombo ponavadi povezuje arabska številka
ali mala tiskana črka v dvignjenem naboru. Glej tudi opomba
pod črto.
opomba pod črto;
footnotepagina viva; running head
Sprotni naslov.
Na vsaki strani ponavljajoč se enak prikaz osnovnih bibliografskih
podatkov o neki številki
periodične publikacije (npr. skrajšani naslov
publikacije, leto, letnik (volumen), številka zvezka),
navadno poravnanih v eno vrsto in prikazanih na vrhu ali na
dnu strani.
patent; patent
Patent je izum, ki je nov, inventiven in je
industrijsko uporabljiv.
Odkritja, znanstvene teorije, matematične metode in druga
pravila, načrti, metode in postopki za duhovno aktivnost se
neposredno kot taki ne štejejo za izume in torej ne morejo
biti predmet patentnega varstva. Patent ne sme biti podeljen
za izume kirurškega
ali diagnostičnega postopka ali postopka zdravljenja, ki se
uporablja neposredno na živem človeškem ali živalskem
telesu, razen izuma, ki se nanaša na izdelke, predvsem na
snovi in zmesi, ki se uporabljajo pri takšnem postopku (po
definiciji Urada RS za
intelektualno lastnino). Glej intelektualna
lastnina.
platnice; cover
Zunanji zaščitni
listi pri tiskanih dokumentih, ki jim nato sledi naslovna
stran. Platnice
niso isto kot naslovna stran! V dokumentalistično formalnem
smislu so relevantni tisti podatki, ki
so objavljeni na naslovni strani.
podatek; data
Dejstvo, ki šele po
neki oceni oz. analizi ali obdelavi pridobi (ali pa tudi ne)
vrednost informacije. Če nekaj že poznamo ali pa tisto za
nas ni relevantno, to za nas ni informacija.
Podatki so v angleščini
množinski samostalnik (iz deležnika latinskega glagola dare;
datum: nekaj, kar je (po)dano). V
ednini se formalno lahko uporabi oblika "piece of
data" (data were available, piece of data was
available).
podpora uporabnikom; help-desk
Dežurna pomoč in svetovanje
uporabnikom nekega informacijskega sistema, navadno prek
e-pošte ali telefona.
polje (v podatkovni zbirki); field (in a database)
Osnovna enota v neki
zbirki, ki pogosto določa (omejuje) možnosti iskanja
in razvrščanja (sortiranja), zlasti če zbirka ni
indeksirana/invertirana po vseh posameznih besedah, kar se
pojavlja pri velikih spletno dostopnih zbirkah. Osnovna
polja so npr. avtor, naslov dela, vir, jezik, leto, ključne
besede/deskriptorji, izvleček
ipd. Strukture različnih zbirk se lahko razlikujejo, za
potrebe iskanja po specifičnih poljih pa so v rabi tudi
različne predpone.
V zbirki CAB Abstracts se npr. ključne besede lahko
nahajajo v štirih različnih poljih, v zbirki AGRIS v
treh, ipd.
poljudni članek;
popular articlepolletni; bi-annual
tudi polletnik, polletna publikacija.
Publikacija, ki izide dvakrat letno oz. na pol leta. Zaradi
zamenjave z izrazom biennial (publikacija, ki izide
enkrat na dve leti, dvoletnik)
se v angleščini uporabljajo tudi izrazi half-yearly,
twice yearly ali semi-annual.
polmesečni;
semi-monthlypolno besedilo; full text
Celotno besedilo dokumenta (in ne le zgolj bibliografski
zapis), navadno
v smislu dostopnosti prek nekega informacijskega
sistema/kataloga. Pri elektronskih revijah to pomeni, da je
linijsko direktno in takoj dostopno celotno originalno
besedilo članka.
poster; poster
Način grafične
predstavitve znanstvenega ali
strokovnega dela, ki nadomesti govorno predstavitev in
objavo prispevka
na konferenci.
povzetek; summary
Povzetek je, podobno kot izvleček,
kratko predstavljena bistvena vsebina nekega dokumenta in je
podobno strukturiran, npr pri znanstvenih dokumentih
po načelu strukture IMRAD.
Povzetek je načelno precej daljši od izvlečka, zlasti v
knjigah. Dokument ima lahko tako izvleček kot povzetek.
Izvleček se nahaja na začetku dokumenta, povzetek pa na
koncu.
predmetna gesla; subject headings
tudi predmetne oznake.
Izrazi oz. pojmi, ki se uporabljajo za označevanje vsebine
dokumentov, npr. ključne
besede, deskriptorji, identifikatorji, predmetne kategorije,
in posledično tudi za iskanje.
predmetne kategorije; subject categories
Izrazi oz. pojmi, ki se uporabljajo
za označevanje (klasificiranje) vsebine (in posledično
tudi za iskanje),
in sicer širših vsebinskih sklopov. Širša predmetna
gesla. Glej npr. Agris
Subject Categories, Cabicodes, IPC.
predmetno indeksiranje; subject indexing
glej
indeksiranje.
predpona; short field name (prefix)
Niz znakov, ki predstavljajo okrajšano ime polja
v neki zbirki, npr. AU (avtor), TI (naslov dela), SO
(vir), LA (jezik), PY (leto izdaje), KW (ključne
besede), AB (izvleček)
... Predpone se lahko med zbirkami razlikujejo,
namesto predpon pa se včasih uporabljajo tudi cela imena za
polja. COBIB
poleg predpon predvideva tudi pripone.
preferenčni odnos;
preferential relationpregledni znanstveni članek;
review articlepreprosto iskanje; simple searching
tudi enostavno iskanje; basic, easy
searching.
Način iskanja,
kjer se iskalna gesla
zapišejo v eno samo polje, vendar lahko tudi v obliki
zahtevnejše iskalne
sintakse, vključujoč
iskalne operatorje,
predpone ipd.
Ni torej nujno, da je "preprosto" iskanje res tudi
bolj preprosto od izpopolnjenega iskanja.Glej tudi izpopolnjeno
iskanje.
prevzemanje podatkov; downloading
tudi pretakanje; prenašanje k sebi.
Prevzemanje oz. prenašanje podatkov iz nekega višjega
sistema, npr. mreže na osebni računalnik ali z osebnega računalnika
na disketo, cede ipd.
priklic; recall
tudi odziv. Parameter uspešnosti ali
relevantnosti neke poizvedbe oz. iskanja
informacij. Količnik med relevantnimi podatki, ki smo jih
dobili pri nekem iskanju v nekem informacijskem sistemu, in
med vsemi za nas potencialno relevantnimi podatki, ki jih
hrani ta sistem. Prim.: priklic 0,6
pomeni, da smo izmed za nas sicer
100 potencialno relevantnih zapisov iz neke zbirke pridobili
le 60 zapisov. Glej tudi natančnost
in šum.
Navadno velja, da z izboljševanjem priklica zmanjšujemo
natančnost oz. povečujemo šum in obratno.
priporočeni izraz;
preferred termprispevek na konferenci; conference paper
tudi predavanje, referat. Prispevek,
objavljen v zborniku konference
ali v reviji,
če izide kot del programa konference.
Glej tudi tipologija
dokumentov.
prispevek; contribution
Samostojna enota v neki publikaciji,
sestavljeni iz več enot; lahko v serijski
publikaciji kot članek
(article) ali v zborniku
kot prispevek
na konferenci (paper), lahko
pa tudi kot samostojno poglavje oz. sestavek
v knjigi. Glej tudi tipologija
dokumentov.
privzeto; default
Funkcija, ki se
izvede, če ni določeno drugače.
prosti pristop; open access
Način dostopa do
dokumentov v neki knjižnici, kjer se uporabniki lahko sami
sprehajajo, pregledujejo in zbirajo dokumente za razliko od
načela zaprtega
skladišča,
kjer javen dostop do dokumentov ni možen.
prosto oblikovane oznake; free terms
Prosto oblikovana predmetna
gesla, predvsem ključne
besede (ki niso normirane s kontroliranim
slovarjem). Identifikatorji.
publikacija; publication
tudi objava, izid. Nek javno izdani,
objavljeni dokument;
lahko v tiskani ali digitalni obliki.
PZV; FAQ
Pogosto zastavljena vprašanja (Frequently
Asked Questions).
Že pripravljeni odgovori na vprašanja, ki jih uporabniki
nekega informacijskega sistema najpogosteje postavljajo.
recenzija; peer review
Postopek ocene oz. presoje kvalitete in
primernosti nekega dokumenta
s strani neodvisnega strokovnjaka (v vlogi recenzenta).
Recenzentski postopki oz. zahtevano pozitivno mnenje
recenzentov so značilni predvsem pri objavah izvirnih
znanstvenih dokumentov, odobritvi
raziskovalnih projektov ipd.
referatni časopis;
abstracting journalRegister
pravnih predpisov
Bibliografska podatkovna
zbirka, ki
omogoča pregled vseh pravnih predpisov, izdanih v Republiki
Sloveniji. Pri večini novejših predpisov je na spletu
urejena tudi povezava do polnega
besedila v formatu HTML. (Kazalo: 5.
Gospodarske dejavnosti -> 2. Kmetijstvo in gozdarstvo).
Glej tudi Uradni list.
revija; journal
tudi znanstveni časopis,
serijska publikacija, periodična publikacija; serial,
periodical, magazine. Publikacija,
ki pod istim naslovom izhaja v rednih časovnih presledkih
in vsebuje več prispevkov različnih avtorjev.
Za označevanje
pojma revija se v praksi uporabljajo
tudi vsi navedeni sinonimi, npr. znanstveni
časopis.
Kot serijska ali periodična publikacija se lahko včasih
označi tudi neka monografska serija oz. knjižna
zbirka, če je
opremljena s šifro ISSN.
Taka publikacija ima ponavadi še ISBN.
Glej tudi tipologija
dokumentov.
RT (Related Term)
Sorodni izraz. Označevalec
odnosa (kazalka ali
napotilo), ki nas od enega deskriptorja
usmerja tudi k drugim sorodnim deskriptorjem. Tu gre za asociativni
odnos med dvema deskriptorjema. Glej
primere pri drevesastih
strukturah.
SCI
Science Citation Index.
Najpomembnejša svetovna citatna bibliografska
podatkovna zbirka za
področje naravoslovja in tehnike. Gradi jo ISI.
Osnovna zbirka SCI zajema in indeksira 3.700 naslovov
vodilnih svetovnih
znanstvenih in tehničnih revij. To pa ne zajema vseh revij
iz serije SCI Expanded.
Raba zgolj zbirke SCI je zdaj manj relevantna, saj se tako SCI
Expanded kot druge zbirke organizacije ISI (tudi SSCI
ter AHCI)
zbirajo v skupni zbirki Web
of Science.
ScienceDirect
Elektronska
informacijska služba, ki omogoča dostop do polnih
besedil člankov
iz elektronskih revij založbe Elsevier in številnih drugih
založb. Trenutno zajema 1.500 naslovov znanstvenih revij,
od tega 59 milijonov izvlečkov in 2 milijona polnih besedil
člankov. V Sloveniji dostopna prek konzorcija
registriranim uporabnikom z licenco
prek IZUM-a.
scientometrija; scientometrics
Kvantitativna analiza
in ocenjevanje oz. vrednotenje razvoja, značilnosti,
trendov ipd. v znanstvenem raziskovanju.
Tako vrednotenje se najbolj pogosto izvaja z analiziranjem
znanstvenih objav oz. dokumentov,
še posebej bibliografskih
zapisov v
podatkovnih zbirkah. V takem ožjem smislu merjenja
dokumentov se scientometrija
imenuje tudi bibliometrija.
Najbolj tipične
metode so npr. analiza citatov,
analiza sopojavnosti ali pojavnosti oz. frekvence strokovnih
izrazov, npr. predmetnih
gesel ipd.
sestavek v knjigi; book contribution, book chapter
Samostojni del oz. poglavje znanstvene ali
strokovne knjige,
ki sistematično
in izčrpno obravnava neko raziskovalno področje oz.
problematiko. Taka knjiga je sestavljena iz samostojnih
poglavij, ki jih napišejo različni avtorji, in ima skoraj
vedno tudi urednika. Glej tudi tipologija
dokumentov.
sestavljeno ime; compound name, compound surname
Ime ali priimek,
sestavljen iz dveh ali več imen.
Prim.: Anton Tomaž LINHART, Derek DE SOLLA-PRICE
SICRIS
SlovenIan Current Research Information
System. Informacijski sistem o raziskovalni dejavnosti v
Sloveniji. Zajema podatke o naših
raziskovalcih, projektih ipd.
sigla
signatura; call number
Alfanumerična šifra,
ki se enolično pripiše vsaki enoti (knjigi, reviji ...)
knjižnične zaloge. Enaka knjiga se v različnih knjižnicah
opremi z različno signaturo saj označuje fizično nahajališče
enote (npr. polica, omara, soba ...) v konkretni knjižnici.
Primeri signiranja (signatur) iste
knjige (Mala flora Slovenije) v različnih
knjižnicah:
Centralna
biotehniška knjižnica: BK K 14369
Knjižnica
Prežihov Voranc: Rudnik O 582
Kmet. inšt. Slovenije: K 2221 a
Filozofska fakulteta: Geografija SLO I 1592 57/59
SilverPlatter
Eden največjih
svetovnih ponudnikov namenskih programov
za pregledovanje bibliografskih
podatkovnih zbirk,
nekoč prek cedejev (kompaktnih diskov), namenski program SPIRS
(SilverPlatter Information
Retrieval System) oz WinSPIRS,
zdaj tudi prek spleta kot WebSPIRS.
SIPO
Glej Urad
RS za intelektualno lastnino.
SIST
Slovenski nacionalni standardi.
Slovenian national standards. Na
podlagi konsenza sprejeti dokumenti, ki jih pripravljajo
ustrezni slovenski tehnični odbori SIST/TC (Technical
Commities).
Slovenski standardi so rezultat prostovoljnega strokovno
tehničnega dela v skladu z Navodilom
o sprejemanju in izdajanju slovenskih standardov (Uradni
list RS, št. 32/95 in 58/99). Standardi
so neobvezni dokumenti, ki jih lahko vsakdo prostovoljno
uporablja. Obveznost uporabe standardov lahko izhaja iz
tehničnih predpisov, pogodb ali
drugih pravnih temeljev (po uradni definiciji Slovenskega
inštituta za standardizacijo).
Standardi so dostopni v katalogu SIST.
Večinoma so prevzeti po mednarodnih standardih ISO.
Katalog je dostopen proti plačilu.
siva literatura; gray literature
tudi nekonvencionalna literatura (non-conventional).
Nekoliko zastarel izraz, ki se nanaša na dokumente, ki niso
bili objavljeni "formalno", npr. natisnjeni prek
uradnih založnikov in opremljeni z ISSN
oz. ISBN.
Pri sivi literaturi gre navadno za dokumente,
izdane v omejenem številu izvodov, npr. diplomska dela,
delovna poročila, zbornike s posvetovanj ipd. Zaradi možnosti
javnih spletnih predstavitev vseh vrst dokumentov taka
definicija izgublja pomen.
Slovenski
inštitut za standardizacijo
SIST. Slovenian Institute for
Standardization. (del nekdanjega USM).
Slovenski nacionalni organ za izdajanje standardov
SIST.
Pred reorganizacijo sestavni del Urada RS za
standardizacijo in meroslovje (USM),
ki ne obstaja več. Katalog
slovenskih standardov je dostopen
proti plačilu. Glej SIST.
Slovenski
nacionalni center AGRIS
Slovenski informacijski center (pri Biotehniški
fakulteti),
pooblaščen za zbiranje, analitično obdelavo in
digitalizacijo slovenskih tehničnih in znanstvenih biotehniških/
kmetijskih bibliografskih informacij z
namenom elektronskega prenosa teh informacij v skupno
svetovno zbirko AGRIS po
mednarodno poenotenih načelih.
služba za dostavo dokumentov;
document delivery serviceSociological
Abstracts
tudi SocAbs. Bibliografska
podatkovna zbirka
za področje družboslovja. Gradi jo organizacija CSA (Cambridge
Scientific Abstracts).
Za biotehnike je zanimiva zaradi področij, ki jih npr.
zajemajo predmetne
kategorije 1100 (rural sociology
and agriculture) ali 2600 (environmental interactions).
Zbirka je dostopna proti plačilu.
SPIRS
SilverPlatter Information Retrieval
System. Namenski program podjetja SilverPlatter,
namenjen pregledovanju številnih bibliografskih
podatkovnih zbirk, kot so npr.
Agricola, Agris, CAB Abstracts (TreeCD),
predvsem na cedejih. Aplikacija za MS-Windows se imenuje WinSPIRS,
spletna aplikacija pa WebSPIRS.
SSCI
Social Sciences Citation Index.
Najpomembnejša svetovna citatna bibliografska
podatkovna zbirka
za področje družboslovja. Gradi jo ISI.
Raba zgolj zbirke SSCI je zdaj manj relevantna, saj se tako
SSCI kot druge zbirke organizacije ISI (tudi SCI
ter AHCI)
sedaj zbirajo v skupni zbirki Web
of Science. Za
biotehnike npr. zanimiva zaradi zajemanja področij,
kot so agrarna ekonomika, ruralna sociologija,
informatika ...
standard; standard
Tehnični dokument oz.
predpis z nekimi navodili, tehničnimi priporočili ipd.,
sprejet na osnovi konsenza. Standardi so načelno neobvezni
dokumenti, ki jih lahko vsakdo uporablja
prostovoljno. Glej ISO,
SIST.
Statistični
urad Republike Slovenije
SURS. Statistical Office of the Republic
of Slovenia.
SURS predstavlja državno statistiko, ki zagotavlja organom
in organizacijam javne uprave, gospodarstvu in javnosti
agregate o stanju in gibanjih na ekonomskem, demografskem in
socialnem področju ter na področju okolja in naravnih
virov (po uradni definiciji). Javno dostopni podatki v .PDF
in .ZIP/Excell (Statistični letopis ->
16. Kmetijstvo in ribištvo, 17. Gozdarstvo in lov ipd.). Za
mednarodne podatke glej FAOSTAT.
STN
International
Scientific and Technical Information
Network. Svetovni linijski
posrednik za
vse vrste naravoslovnih in tehničnih znanstvenih in
strokovnih informacij s povezavami do 200 vrhunskih zbirk,
npr. BIOSIS Previews,
CAB Abstracts ...
Informacije so dostopne proti plačilu.
strokovni članek;
professional articleštirinajstdnevni; biweekly
tudi štirinajstdnevnik, dvotedenski.
Publikacija, ki izide enkrat na dva tedna. Podobno, vendar
ni enako polmesečniku
(semi-monthly)
šum; noise
tudi informacijski šum, balast.
Podatki, ki smo jih pridobili pri nekem iskanju,
pa za nas niso relevantni. Glej tudi natančnost
ter priklic.
tekoča paginacija;
continuous paginationtekoče vsebine;
current contentstezaver; thesaurus
Najpogostejša oblika kontroliranega
slovarja. Seznam predhodno definiranih
predmetnih gesel
(npr. standardiziranih
ključnih besed oz. deskriptorjev),
normiranih za rabo v neki določeni zbirki, katalogu oz.
informacijskem sistemu, z namenom da se določi en sam pojem
(geslo), ki naj zajame različne sinonime. Vsebinsko isti
pojem se lahko v različnih zbirkah zapiše z različnimi
sinonimi. Deskriptorji se v tezavru ponavadi medsebojno
povezujejo hierarhično
po načelu drevesastih
struktur ter asociativno
in preferenčno.
Primere glej pri drevesastih
strukturah.
tipologija dokumentov; document type (publication
type)
Način razvrščanja dokumentov,
predvsem po obliki (knjiga,
samostojno poglavje ali sestavek v knjigi, članek, patent
...), lahko pa tudi po vsebini (znanstveni
članek, pregledni članek, strokovni članek, poljudni članek
...). Tipologija
ni določena absolutno in je odvisna predvsem od značilnosti
informacijskega sistema ali zbirke oz. zahtev ustanov, ki
tipologijo uporabljajo z namenom razvrščanja ali
vrednotenja dokumentov (npr. vladna ministrstva, univerze,
knjižnice ...). Informacijski sistemi v angleščini
sinonimno uporabljajo izraza document
type in publication type. V
redkih primerih pa se pojavljata tudi oba pojma hkrati, kjer
se publication type nanaša
na fizično obliko osnovne publikacije (knjiga, revija ...),
document type
pa na del publikacije (uvodnik, znanstveni članek,
pregledni članek). Pri naštetih definicijah gre predvsem
za način predstavitve besedila, ne pa za nosilce
informacije, zato se ti dokumenti lahko nahajajo tako v
papirni kot tudi elektronski obliki (elektronske
knjige, elektronske revije ipd.).
V priročniku podrobneje predstavljamo izbor dokumentov po
tipologiji oz. definicijah, ki so trenutno v rabi za
katalogiziranje našega domačega pedagoškega in
raziskovalnega dela:
izvirni
znanstveni članek, poljudni članek, poster, pregledni
znanstveni članek, prispevek na konferenci, sestavek v
knjigi, strokovni članek; knjiga, revija.
primeri
različnih tipologij: Agris,
CAB Abstracts, FSTA, Web of Science, Medline
CAB Abstracts:
Abstract-only, Annual-report, Annual-report-section, Book,
Book-chapter, Bulletin, Bulletin-article, Conference-paper,
Conference-proceedings, Correspondence, Editorial, Journal-article,
Journal-issue, Patent, Standard, Thesis, Miscellaneous
AGRIS:
Bibliography, Conference, Drawing, Journal-Article,
Map-or-Atlas, Monograph, Multimedia, Non-Conventional,
Patent, Report, Review, Standard, Summary, Thesis-or-Dissertation,
Miscellaneous
FSTA:
Abstract-Of-Thesis, Book, Booklets, Conference-Proceedings,
Forums, Lecture, Legislation, Letter, New-Product-Reviews,
New-Technique-Reviews, Patent, Poster, Primary-, Reports,
Review, Standard, Supplements, Symposia, Technical-Sessions,
Thesis, Trade-Sessions, Workshops
Web of Science:
Art Exhibit Review, Article,
Bibliography, Biographical-Item, Book Review, Chronology,
Correction, Addition, Dance Performance Review, Database
Review, Discussion, Editorial, Excerpt, Fiction, Creative
Prose, Film Review, Hardware Review, Item About An
Individual, Letter, Meeting Abstract, Music Performance
Review, Music Score, Music Score Review, News Item, Note,
Poetry, Press Digest, Record Review, Reprint, Review,
Bibliography, Script, Software Review, Theater Review, TV
Review, Radio Review, Video Review
Medline:
Clinical Trial, Editorial, Letter, Meta analysis, Practice
Guideline, Randomized Control Trial, Review
TREECD
Podzbirka iz sistema CABCD
oz CAB Spectrum. Zajema vsa področja gozdarstva in
lesarstva ter sorodnih disciplin.
CAB Spectrum sestavljajo
tematske podzbirke (npr. BEASTCD, SOILCD ...), ki pa se z večino
podatkov napajajo iz osnovne zbirke CAB
Abstracts.
UDK; UDC
Univerzalna decimalna klasifikacija.
Univerzalni (mednarodni) klasifikacijski sistem, temelječ
na sistematskem razvrščanju vseh področij znanja v deset
osnovnih kategorij in nato številne podkategorije po
hierarhičnem desetiškem načelu (0=splošno;
1=filozofija, psihologija; 2=verstvo,
bogoslovje; 3=družbene vede; 4=prosto; 5=matematika,
naravoslovne vede; 6=uporabne vede, medicina, tehnika
(6.3=kmetijstvo -> 635=vrtnarstvo, 636=živinoreja);
7=umetnost, arhitektura, fotografija, glasba, šport;
8=jezikoslovje, leposlovje, literarna veda; 9=arheologija,
domoznanstvo, zemljepis, biografije, zgodovina).
Sistem UDK se uvršča med kontrolirane
slovarje.
Pomanjkljivost sistema UDK je v tem, da razumevanje
vrstilcev brez seznama vrstilcev (UDK tablice) ni možno,
prednost pa v tem, da se neka številka
(vrstilec) univerzalno uporablja za isti pojem v vseh
klasifikacijskih sistemih, ki uporabljajo UDK, ne glede na
jezik. Do slovenskih višjih UDK vrstilcev je
možno priti prek COBISS/COBIB
z aplikacijo
"druge baze podatkov, vključene v COBISS.SI".
UF (Used For)
Rabljeno za; rabljeno namesto. Označevalec
odnosa (kazalka ali
napotilo), ki nam pove, da se nek izraz (deskriptor)
uporablja
namesto drugih izrazov (sinonimov), ki so s tem označeni
kot nedeskriptorji.
Tu gre za preferenčni
odnos med dvema sinonimoma. Glej tudi use
ter primere pri drevesastih
strukturah.
UKM
Univerzitetna knjižnica
Maribor, University of Maribor Library.
Velika in pomembna slovenska univerzitetna knjižnica,
posrednik številnih specializiranih podatkovnih
zbirk.
Urad
Republike Slovenije za meroslovje
MIRS. Metrology Institute of Republic of
Slovenia. Nacionalna ustanova za vodenje meroslovnega
sistema Slovenije. Pred reorganizacijo sestavni del Urada
RS za standardizacijo in meroslovje (USM),
ki ne obstaja
več. Standardi
se sedaj sprejemajo prek Slovenskega
inštituta za standardizacijo.
Urad
RS za intelektualno lastnino
SIPO. Slovenian Intelectual Property
Office. Slovenska nacionalna ustanova za urejanje
informacijskih in pravnih zadev v zvezi z intelektualno
lastnino (patenti,
modeli,
vzorci, blagovne in storitvene znamke,
geografske
označbe,
avtorske pravice ...). Članica organizacije WIPO.
Uradni
list
Uradni list Republike Slovenije. Official
Gazette of the Republic of Slovenia.
Uradna publikacija
Republike Slovenije, ki objavlja zakone, akte in druge
pravne predpise, mednarodne pogodbe ter predpise in akte
lokalnih skupnosti, če je to določeno z zakonom. Na spletu
so brezplačno dostopni sprotni Uradni listi, in sicer v
formatu .HTML (razen Uradnih
objav). V formatu .PDF so prosto dostopni le izbrani
predpisi, drugi pa le za naročnike. Pogoji dostopa za
starejše številke (pred l. 1995) se spreminjajo, saj se šele
prenašajo v digitalno (elektronsko) obliko.
use
Rabi; uporabljaj.
Označevalec odnosa (kazalka ali
napotilo), ki nam pove, naj se namesto nekega izraza
(nedeskriptor)
uporablja drug izraz (sinonim), ki s
tem pridobi funkcijo deskriptorja
oz. priporočenega
izraza. Tu gre za preferenčni
odnos med dvema sinonimoma. Glej tudi UF
ter primere pri drevesastih
strukturah.
USM
Urad za standardizacijo in
meroslovje. Reorganiziran v dve ustanovi: Urad
Republike Slovenije za meroslovje ter
Slovenski inštitut za standardizacijo.
vir; bibliographic reference, bibliographic citation
tudi referenca. Navedba bibliografskih
podatkov za vire oz. publikacije,
uporabljene (oz. navedene, citirane) v nekem dokumentu.
Tako navedeni viri vsebujejo npr. avtorjevo ime,
naslov dela, podatke o viru, kot so letnik, številka oz.
založba, leto, strani ipd. V virih
se bibliografski
podatki podajajo bolj shematizirano
(krajše) kot v bibliografskem
zapisu.
vpis; entry
Enkratni vnos (bibliografskih) podatkov oz.
elementov iz nekega dokumenta
v nek informacijski sistem (katalog, zbirko ...). Ena enota
vpisa pomeni en bibliografski
zapis.
vzajemna katalogizacija; shared cataloging
tudi kooperativna katalogizacija (cooperative
cataloging). Način
vnosa bibliografskih
podatkov v
skupni katalog po nekih enotnih načelih, kjer se nek bibliografski
zapis (podatki o dokumentu) v katalog
vnese le enkrat. Pri tem se lokalne zbirke oz. katalogi
povezujejo z vzajemno zbirko oz. vzajemnim katalogom. Pri
nas po teh načelih delujejo kataložne aplikacije sistema COBISS
oz., natančneje, katalogizacija gradiva v bibliografsko-kataložni
zbirki COBIB,
kjer se vsaka enota vnese oz. obdela le enkrat, zapis pa je
po načelih OPAC dostopen
vsem uporabnikom sistema.
WAICENT
World Agricultural Information
Centre. Svetovni kmetijski informacijski center.
Informacijski portal FAO
z dostopom do številnih informacijskih izdelkov oz. zbirk,
npr. AGRIS,
Codex Alimentarius,
FAOSTAT.
webometrija; webometrics
glej bibliometrija.
WebSPIRS
Namenski program SPIRS;
spletna aplikacija.
Web of Knowledge, Web of Science glej-> ISI
WHO
World Health Organization. Svetovna
zdravstvena organizacija. Ena od
glavnih podorganizacij iz sistema Organizacije
združenih narodov
s sedežem v Ženevi v Švici. Glej Codex
Alimentarius.
WinSPIRS
Namenski program SPIRS;
aplikacija za MS-Windows.
WIPO
World Intellectual Property Office.
Svetovna organizacija za intelektualno lastnino.
Slovenski član oz. predstavnik je
Urad RS za intelektualno lastnino.
začetne splošne strani;
front matterzadetek; hit
Zapis
nekega dokumenta (vira), priklican pri iskanju
z določenimi kriteriji. Včasih se v tem kontekstu
sinonimno pojavljata izraza zapis ali
dokument.
ZADI
Zentralstelle für Agrardokumentation und
-information. German Centre for
Documentation and Information in Agriculture. Nemški
osrednji center za kmetijsko dokumentacijo in informatiko
pod upravo ministrstva za kmetijstvo BMVEL (Bundesministeriums
für Verbraucherschutz, Ernährung und Landwirtschaft).
Koordinator projekta AGRIS-MHS.
zaloga; holding
tudi fond. Dokumenti
(publikacije),
ki jih hrani neka knjižnica.
zapis; record (citation)
Osnovna enota (npr. bibliografska) v neki
zbirki ali informacijskem sistemu; nek dokument,
bibliografsko obdelan in vnešen v zbirko ali informacijski
sistem. V kontekstu iskanja
informacij se izrazi zapis,
zadetek in
dokument
včasih pojavljajo sinonimno, vendar pa v formalnem smislu
velja: zadetek je zapis tistega
dokumenta (vira), ki smo ga priklicali pri nekem iskanju.
Angleški izraz citation ima
širši, lahko tudi drugačen pomen kot slovenski izraz
citat
in se lahko prevaja kot referenca
(vir), zadetek, zapis, dokument, ipd.,
kar je odvisno od konteksta.
zaprto skladišče;
closed stackszbornik; proceedings
Samostojna publikacija,
ki izide ob neki konferenci
in objavi posamezne prispevke
s konference. Glej tudi tipologija
dokumentov.
zgodovina iskanja; search history/history
Zgodovina oz. vrstni red posameznih korakov
pri nekem računalniškem iskanju
oz. poizvedbi, vključno z vso iskalno
sintakso. Zgodovina iskanja se navadno
lahko shrani kot posebna datoteka z namenom kasnejše
ponovitve enakih iskalnih kriterijev.
Prim. zgodovine pri SPIRS:
#1: (goose or geese) (korak 1)
#2: (migration or migrations or migrating) (korak 2)
#3: #1 and #2 (korak 3: presek koraka 1 ter koraka 2)
#4: #3 and la=en (korak
4: presek koraka 3 ter jezika angleščine)
Zipfov zakon; Zipf's law
Ta zakon kvantificira
značilnosti naravnih jezikov, kjer se neko majhno število
besed uporablja zelo pogosto (npr. vezniki, predlogi, zaimki
...), potem pa frekvenca rabe besed hitro upada. Velika večina
besed iz besedišča nekega jezika se uporablja le redko. Na
teh zakonitostih temelji tudi izbor blokiranih
besed v informacijskih sistemih.
Glej tudi Bradfordov
zakon, Lotkov zakon.
značnica;
headingznamka; mark (trademark)
Kakršenkoli znak ali
kakršnakoli kombinacija znakov, ki omogočajo razlikovanje
blaga ali storitev enega podjetja od blaga ali storitev
drugega podjetja in jih je mogoče grafično prikazati (po
definiciji Urada RS za
intelektualno lastnino). Glej intelektualna
lastnina.
znanstvena informatika; information science
Znanstvena disciplina,
ki raziskuje značilnosti (ne vsebine!)
znanstvenih informacij
in razvija metode za iskanje,
zbiranje, analizo, sintezo, obdelavo, hranjenje, prenos
(transfer) takih informacij. Pri tem uporablja izbrane
metode številnih drugih ved, kot so npr.: matematika
(Boolova algebra), lingvistika, semantika
(besedotvorje, terminologija, nomenklatura), psihologija (relevanca),
bibliotekarstvo, dokumentalistika, scientometrija,
računalništvo
in elektronika
(predvsem z vidika rabe računalnika kot orodja). Znanstvena
informatika v smislu information
science ni isto kot informatika - informatics.
Slednji pojem se bolj
nanaša na
tehnične vidike, npr. računalništvo in avtomatizacijo
proizvodnih procesov. V nekaterih drugih jezikih, npr.
francoščini, je pojem informatique
sinonim za računalništvo,
kar pa ni primer pri znanstveni informatiki,
ki interdisciplinarno združuje naravoslovje in tehniko z
družboslovjem in humanistiko. Naše pojmovanje
informatike se sklada tudi z rabo najpomembnejše svetovne
ustanove za znanstvene informacije ISI
(Institute for Scientific Information).
KRATKO O PRIROČNIKU
V priročniku so zbrani pomembnejši pojmi, s katerimi se srečujejo študentje in uporabniki informacijskih in dokumentacijskih storitev na področju biotehnike oz. kmetijstva. Splošnejših pojmov s področja računalništva in informacijskih tehnologij priročnik ne zajema, saj je za to področje v slovenščini na voljo dovolj virov. Prav tako priročnik ne zajema informacijskega področja avtomatizacije in vodenja tehnoloških procesov. Namenjen je predvsem tistim vidikom znanstvene informatike, ki se nanašajo na analiziranje, zbiranje in iskanje (znanstvenih, strokovnih, tehničnih) informacij v različnih informacijskih sistemih oz. podatkovnih zbirkah, ter na značilnosti vsebine, oblike in opreme raznih vrst dokumentov oz. publikacij, tako tiskanih kot digitalnih oz. elektronskih. Izrazi tipa iziti, objaviti, publikacija, dokument ipd. se zato nanašajo tako na papirnate kot elektronske (digitalne) vire. Priročnik omogoča interaktivne spletne povezave do številnih ustanov oz. ponudnikov informacijskih storitev.
Da seznama ne bi po nepotrebnem podaljševali, smo se pri značnicah izogibali pretirani rabi križnih napotil oz. kazalk tipa "glej". Gesla smo med seboj povezali tako, da smo geslo, ki se pojavlja tudi kot značnica, obarvali rdeče. Če uporabnik torej želi najti različne izraze (sinonime, kratice, v celoti izpeljana imena ustanov ali pojmov iz kratic), naj se ne zanaša le na abecedni vrstni red gesel v tem priročniku, ampak naj poskusi želeni izraz poiskati tudi s pomočjo ukaza Ctrl F. Sinonimi, razen pri nekaterih izjemah, so podani v drugi vrstici, angleški in slovenski sinonimi pa so ločeni s podpičjem. Gesla (imena) za institucije so v abecednem seznamu včasih podana s kratico, včasih izpeljano, vedno pa je v razlagi gesla na voljo tudi obratna informacija. Pri razlagi gesel oz. pojmov gre predvsem za rabo oz. pomen na področju znanstvene informatike oz. dokumentalistike.
Predstavili smo načela oz. pravila, kot jih je moč najti v večini informacijskih sistemov, vendar pa nekatere zakonitosti ne veljajo čisto povsod. Uporabniki naj zato vedno preverijo tudi pomoč (help) ali navodila za iskanje pri vsakem posameznem informacijskem sistemu. Spletne povezave so bile v času priprave priročnika aktivne. Veseli bomo, če nam boste morebitne napake ali predloge sporočili na naš elektronski naslov.
Kanič I., Dimec Z., Vilar P. 2002. Angleško-slovenski slovar bibliotekarske terminologije. Ljubljana. Narodna in univerzitetna knjižnica: 145 s.
Pahor D., Drobnič M. et al. 2002. Leksikon računalništva in informatike. Ljubljana. Pasadena. 786 s.
Mihajlov
A.I., Giljarevskij R.S. 1975.
Uvodni tečaj o informatiki/dokumentaciji. Ljubljana.
Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani: 248 s.
Bartol T. in sod. 2001. Navodila za oblikovanje pisnih diplomskih in podiplomskih izdelkov na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. Ljubljana. Biotehniška fakulteta. 23 str.
ISO 7144. Documentation - Presentation of theses and similar documents. 1986: 10 str.
Spletne strani predstavljenih ustanov
ODLIS: Online Dictionary of Library and Information Science. 2002. Reitz J. M.
Glossary of Library Terms. 1998-2002. Cornell University Library
CERIF Glossary (Common European Research Information Format). CERIF 2000.
March, 2004
January, 2009
