RAZLAGALNI SEZNAM POJMOV
Interaktivni razlagalni priročnik in geslovnik izbranih pojmov, kratic, okrajšav, ustanov in informacijskih sistemov s področja biotehniške informatike, dokumentacije in sorodnih ved ali disciplin
Tomaž
BARTOL
Navodilo za uporabo: prek izbranih pojmov, obarvanih modro (predvsem ustanove, zbirke in informacijski sistemi), so omogočene nadpovezave (hyperlink). Besedilo v rdeči barvi pomeni, da je izraz v seznamu predstavljen tudi kot samostojno geslo.
GESLA:
Adobe Acrobat Reader
Namenski program, ki omogoča branje
datotek v formatu PDF; pogosto v rabi pri elektronskih revijah oz. dokumentih,
dostopnih v obliki polnega besedila.
AGLINET
Agricultural Libraries NETwork. Mednarodno omrežje nacionalnih kmetijskih
knjižnic, ki se združujejo na prostovoljni osnovi z namenom, da bi se olajšala
izmenjava in kroženje dokumentov. Omrežje koordinira knjižnica David
Lubin Memorial Library v Rimu.
Slovenska članica omrežja je Centralna
biotehniška knjižnica.
AGNIC
Agriculture Network Information Center.
Osrednji ameriški kmetijski spletni informacijski imenik.
AGRICOLA
AGRICultural OnLine Access. Bibliografska
podatkovna zbirka in hkrati knjižnični
katalog ameriške državne (nacionalne) kmetijske knjižnice NAL.
Nekoč kot tiskani referatni
časopis Bibliography of Agriculture.
Trenutno zajema okoli 3.3 milijona zapisov.
Katalog je dostopen javno in brezplačno po načelu OPAC.
Agrindex
AGRicultural INDEX. Tiskani
mednarodni referatni
časopis za področje
biotehnike/kmetijstva, predhodnik sistema/zbirke AGRIS.
AGRIS
AGRicultural Information System.
Mednarodni biotehniški/kmetijski informacijski sistem in bibliografska
podatkovna zbirka organizacije FAO
pri Združenih narodih (v okviru informacijskega sistema WAICENT). Nekoč kot
tiskani referatni
časopis Agrindex.
Zbirka se vzdržuje kooperativno po enotni metodologiji in ob sodelovanju okrog
200 nacionalnih in mednarodnih centrov, med njimi tudi Slovenskega
nacionalnega centra AGRIS. Letno
indeksira okoli 170.000 zapisov. Zajema več kot 3 milijone zapisov. Dostopna je
javno in brezplačno.
Agris Subject Categories
Predmetne kategorije
sistema AGRIS.
AGRIS-MHS
AGRIS Multi-Host Based and Cross-Database Bibliographic Search
Engine. Projekt nemškega kmetijskega informacijskega
centra ZADI v
sodelovanju s FAO.
Iskalnik AGRIS-MHS omogoča
hkratno iskanje po
zbirkah ASFA, ELFIS,
Bibliography on Irradiation of Foods, AGRIS, AGRICOLA.
Dostopen je javno in brezplačno.
AGROVOC
Tezaver zbirke AGRIS.
Linijska verzija je večjezična (angleška, francoska, španska, portugalska,
v pripravi pa so še nekateri drugi jeziki).
AgroWeb Slovenija
AgroWeb Slovenija
je slovenski spletni informacijski sistem za kmetijstvo in s kmetijstvom
povezana področja. Vzdržuje se pri Biotehniški
fakulteti Univerze v Ljubljani v koordinaciji informacijskega
centra Oddelka za agronomijo in Slovenskega
nacionalnega centra AGRIS v mednarodnem sodelovanju z
organizacijo FAO SEUR (FAO Subregional Office for Central and Eastern Europe).
Zasnovan je kot spletni iskalnik, katalog, kazalo oziroma indeks. Sistem
omogoča povezave s tujimi spletnimi stranmi.
AHCI
Arts & Humanities Citation Index.
Najpomembnejša svetovna citatna bibliografska
podatkovna zbirka za področje
umetnosti in humanistike. Gradi jo ISI.
Uporaba zgolj zbirke AHCI je zdaj manj relevantna, saj se tako AHCI kot druge
zbirke organizacije ISI (tudi SCI ter
SSCI) sedaj zbirajo
v skupni zbirki Web of Science.
akademske okrajšave; academic abbreviations
Okrajšave, večinoma latinskega izvora,
ki se pogosteje pojavljajo v znanstvenih dokumentih.
Označujejo lahko napotilo ali
komentar k besedilu (e.g., i.e., sup., v....),
fizični opis dokumenta (p., vol., fig., no., suppl...),
akademski naslov avtorjev (M.Sc., Ph.D...),
način citiranja (op. cit., et al., ibid...),
ter številne druge elemente, potrebne za interpretacijo podatkov, bodisi v
besedilu ali preglednicah in slikah (a.m., ad lib., approx., per an...)
ipd. Raba okrajšav pri komentarjih znotraj besedila je pogostejša v
humanistiki in družboslovju. Okrajšava jedrnato (in dokumentalistično standardizirano)
razloži kontekst nekega pojma ali podatka.
analiza vsebine; content analysis
Natančnejša vsebinska analiza
dokumentov, pogosto izvedena na temelju bibliografskih zapisov in predmetnih
gesel v podatkovnih zbirkah; navadno v smislu scientometrije.
anonimna publikacija; anonymous publication
Publikacija, kjer
avtorstvo ni znano oz. se avtorji ne navajajo v impresumu
ali pa je avtorjev več in se kot avtorstvo navaja le korporativno
ime.
anotacija; annotation
tudi opomba, komentar. 1. Zelo kratek indikativni izvleček.
2. Kritična oz. subjektivna ocena nekega dokumenta.
ANSI
American National Standards Institute.
Ameriška krovna organizacija za izdajanje standardov
oz. za potrjevanje standardov, ki jih izdajajo druge ameriške ustanove. Članica
ISO.
ASCII
American Standard Code for Information Interchange; standardni
ameriški nabor znakov za izmenjavo informacij.
Nabor 128 standardnih znakov. Podpira znake, kot so npr. % " # ! $ in
najosnovnejše črke "mednarodne" (dejansko angleške) abecede. Diakritičnih
znakov iz posameznih
jezikov ne podpira. Najnižnji skupni imenovalec za pisave, ki uporabljajo
latinico. Možna je npr. raba A, B ... Q, W, Y,
ne pa Č, Š, Ñ,
Ö ...
ASFA
Aquatic Sciences and Fisheries Abstracts.
Bibliografska podatkovna zbirka za
področje ribištva in akvakulture. Gradi jo ASFIS (Aquatic
Sciences and Fisheries Information System) v sodelovanju s CSA (Cambridge
Scientific Abstracts). Javno je poskusno dostopna prek AGRIS-MHS.
asociativni odnos; associative relation
tudi povezovalni odnos. Medsebojne povezave sorodnih deskriptorjev.
Glej RT ter primere
pri drevesastih strukturah.
bibliografski trak; bibliographic strip
Prikaz osnovnih bibliografskih
podatkov o neki periodični
publikaciji (npr. skrajšani naslov publikacije, leto, letnik (volumen), številka
zvezka, kraj), navadno poravnanih v eno vrsto in prikazanih na vrhu ali na dnu
platnic ter naslovne strani.
bibliografija; bibliography
1. Viri (reference), navedeni na koncu nekega dokumenta. 2. Izbor bibliografskih zapisov po
nekem določenem kriteriju (npr. avtor, tematika...)
bibliografska podatkovna zbirka; bibliographic database
Elektronska zbirka podatkov oz. dokumentov, kjer niso dostopna
celotna besedila, pač pa le bibliografski
podatki oz. bibliografski
zapis. Dokumenti se zajemajo po
nekem določenem kriteriju (največkrat po vsebinskem, lahko pa tudi po drugih,
npr. geolingvistični kriterij nacionalnega dela kataložne zbirke COBIB).
Taka zbirka je navadno
strukturirana po različnih poljih,
ki omogočajo iskanje
in razvrščanje zadetkov
glede na različne kriterije. Vedno več bibliografskih podatkovnih zbirk nudi
tudi povezavo do polnih besedil dokumentov,
tako da, gledano tehnično, izraz "bibliografska" ni več povsem natančen.
bibliografski podatki; bibliographic(al) data
Posamezni elemeti bibliografskega
zapisa (pa tudi virov):
avtorjevo ime, naslov dela,
podatki o viru, npr. letnik, številka oz. kraj in čas posvetovanja, založba,
leto, strani ipd., lahko tudi predmetna
gesla in izvleček.
bibliografski zapis; bibliographic record
Skupek bibliografskih
podatkov o nekem dokumentu, ki ga navadno sestavljajo
elementi, kot so avtorjevo ime, naslov dela, podatki o viru, npr. letnik, številka
oz. kraj in čas
posvetovanja (konference...), založba, leto, strani
ipd., lahko tudi predmetna gesla in
izvleček.
Namesto ang. izraza bibliographic record
se včasih sinonimno, a ne povsem pravilno, uporablja tudi izraz bibliographic
citation, ki pa sicer, formalno, pomeni vir.
Bibliography of Agriculture
Tiskan mednarodni referatni
časopis za področje
biotehnike/kmetijstva, predhodnik zbirke Agricola.
bibliometrija; bibliometrics
Vrednotenje znanstvenega raziskovanja s
pomočjo analize objav znanstvenih dokumentov,
še posebej bibliografskih zapisov
v podatkovnih zbirkah. Najbolj tipične metode so analiza citatov,
analiza trendov objav, avtorstva, pojavnosti oz. frekvence strokovnih izrazov,
npr. predmetnih gesel
ipd. Izraz bibliometrija se sinonimno pogosto uporablja za izraz scientometrija,
vendar pa je slednje širši pojem. V povezavi z analiziranjem publikacij na
svetovnem spletu pa so že v rabi novi izrazi, kot npr. webometrija/spletometrija
(webometrics) in kibermetrija (cybermetrics).
Biological Abstracts
Bibliografska podatkovna zbirka za
vsa področja biologije oz. naravoslovja (life sciences).
Gradi jo BIOSIS.
Letno indeksira 360.000 enot iz več kot 4.000 revij. Biological
Abstracts se vključujejo v še
obsežnejšo zbirko BIOSIS Previews.
Zbirka je dostopna proti plačilu.
BIOSIS
Največji svetovni informacijski sistem za
vsa področja biologije oz. naravoslovja (life sciences).
Gradi številne informacijske izdelke, med drugim zbirke BIOSIS
Previews in Biological
Abstracts.
BIOSIS Previews
Svetovna zbirka za vsa področja
biologije oz. naravoslovja (life sciences).
Gradi jo BIOSIS.
Letno indeksira več kot 5.500 revij, znanstvenih posvetovanj, knjig in
patentov. V celoti zajema tudi zbirko Biological
Abstracts. Zbirka BIOSIS Previews se
vključuje v še širši multidisciplinarni
informacijski sistem ISI Web of Knowledge.
Zbirka je dostopna proti plačilu.
Biotehniška fakulteta
Angleško: Biotechnical Faculty.
Najpomembnejša slovenska raziskovalna in pedagoška ustanova za področje
kmetijstva. Zajema področja agronomije, biologije, biotehnologije, gozdarstva,
krajinske arhitekture, lesarstva, zootehnike in živilstva. V okviru BF se
vodijo informacijsko-dokumentalistične dejavnosti AGRIS
in AgroWeb.
blokirana beseda; stopword
Besede, ki (v smislu informacijskih sistemov) nimajo posebne vsebinske vrednosti, npr. vezniki, predlogi, števniki, zaimki ipd. Pri številnih
iskalnih sistemih se blokirane besede (stopwords) pri iskanju
avtomatično izločijo (zanemarijo). Če želimo takrat poiskati
prav blokirano besedo, imamo navadno na voljo možnost dodatne opredelitve take
besede, npr. z znakom +: "cats +and dogs",
"+the doors".
Boolovi/logični operatorji;
Boolean/logical operatorsBradfordov zakon; Bradford's law
Bradfordov zakon razpršenosti (razkropljenosti); Bradford's
law of Scattering (Scatter).
Kvantifikacija zakonitosti oz. značilnosti distribucije informacij, po kateri
je en del informacij mogoče najti v relativno majhnem številu osrednjih informacijskih
virov, del informacij pa se razkropi po vseh drugih virih, ki jih je lahko zelo
veliko. Po tem zakonu je npr. od vseh člankov, ki govorijo o neki problematiki,
ena tretjina prispevkov objavljenih v nekem relativno majhnem številu za to
problematiko osrednjih revij (prva cona ali jedro).
Druga tretjina prispevkov je objavljena v precej večjem številu (ne več
osrednjih, a še sorodnih) revij (druga cona).
Zadnja tretjina prispevkov pa je razkropljena v vseh ostalih revijah (tretja
cona). Teoretično razmerje
števila revij med jedrom in preostalima conama je 1:n:n2
. Število revij v jedru (1) ter število n sta odvisni od problematike oz.
področja. Glej tudi Lotkov zakon, Zipfov
zakon.
BT (Broader Term)
Širši izraz. Označevalec
odnosa (kazalka ali napotilo),
ki nas od enega deskriptorja,
usmerja k drugim širšim (višjim) deskriptorjem. Tu gre za hierarhični
odnos med dvema deskriptorjema. Glej tudi NT
ter primere pri drevesastih
strukturah.
CAB Abstracts
Najpomembnejša svetovna bibliografska
podatkovna zbirka za področje
biotehnike/kmetijstva. Gradi jo CABI.
Trenutno zajema okoli 4 milijone
zapisov. Javno je dostopna proti plačilu (s kodo za
dostop) prek različnih
posrednikov.
CABCD
CAB Abstracts on
CD-ROM
CABI
CAB International. Eden najpomembnejših
svetovnih informacijskih sistemov
oz. organizacij za kmetijske/biotehniške informacije s sedežem v Veliki
Britaniji. Gradi zbirko CAB Abstracts.
CabiCodes
Predmetne kategorije
sistema CABI.
CAS
Chemical Abstracts Service.
Največji svetovni informacijski sistem za vsa področja kemije. Pripravlja številne
informacijske izdelke, med drugim zbirko Chemical
Abstracts.
CAS Registry Number
Enolično določena identifikacijska
številka vsake kemijske spojine v seznamu/sistemu CAS
(Chemical Abstracts Service). V rabi ne
samo pri CAS, pač pa tudi v številnih drugih dokumentih oz. sistemih, ki vključujejo
področje kemije. Trenutno zajema številke za 43 milijonov različnih spojin.
Prim.: Registrska številka CAS za kofein je 58-08-2.
CD-ROM
tudi cederom, cede, kompaktni disk; CD. Kratica za Compact
Disc - Read Only Memory. Način
zapisa informacij, kjer je nosilec lasersko/optično čitljiva kompaktna
plošča (z maksimalno spominsko nosilnostjo med 640 in 700 MB). Zaradi hitrega
razvoja tehnologije in novejših možnosti zapisovanja in
brisanja (ne zgolj možnosti branja - read only)
podatkov so nastale številne druge kratice, ki natančneje opisujejo vsak način
posebej. Zaradi nadaljnjega razvoja še precej zmogljivejše tehnologije DVD
(Digital Versatile/Video Disc) tudi ta ločevanja izgubljajo smisel, tako da za
enostavno poimenovanje različnih tipov CD zadostujejo pojmi cede
ali cederom.
celotni zapis; full record
tudi vsa polja; all fields. Prikaz oz. izpis vseh polj zapisa
v neki zbirki. Nekatera polja za
povprečnega uporabnika nimajo posebne informacijske
vrednosti (npr. inventarna številka, ISSN)
ali pa so za hitro informacijsko listanje oz. brskanje med zadetki predolga
(npr. ključne
besede, izvleček), zato se pri večini
zbirk privzeto najprej
prikaže kratki zapis
(npr. avtor, naslov ...).
Centralna biotehniška knjižnica
CBK. Osrednja
univerzitetna knjižnica knjižnično-informacijskega sistema Biotehniške
fakultete. Povezuje tudi knjižnice
oddelkov za agronomijo, lesarstvo, zootehniko in živilstvo. Knjižnici
oddelkov za biologijo in gozdarstvo
vsebinsko intenzivno sodelujeta s CBK, vendar pa se organizacijsko
povezujeta tako s fakulteto kot tudi z ustreznima inštitutoma (Gozdarski inštitut
Slovenije, Inštitut za biologijo) in se v sistemu COBISS vodita kot specialni
knjižnici. Članica omrežja
AGLINET. Glej tudi
tudi Slovenski nacionalni center AGRIS.
Centralna tehniška knjižnica
CTK. Centralna
tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani. Central Technological Library.
Velika in pomembna slovenska univerzitetna knjižnica, še posebej za področje
tehnike in naravoslovja. Posrednik številnih
specializiranih podatkovnih zbirk in koordinator konzorcijev
za nabavo elektronskih informacijskih virov.
Chemical Abstracts
Največja svetovna bibliografska
podatkovna zbirka za vsa področja
kemije. Gradi jo CAS.
Letno indeksira več kot 755.000 enot iz več kot 8.000 revij ter številnih
virov patentov.
CIP
Cataloguing In Publication. Kataložni
zapis o publikaciji. Bibliografski opis (monografske)
publikacije, pri tiskanih publikacijah natisnjen na hrbtu notranje naslovne
strani. Narodna in
univerzitetna knjižnica izdela CIP za vse publikacije,
izdane v Sloveniji.
citat; citation, quotation
tudi navedek, navedba. Navedba/raba nekih prejšnjih
(starejših) rezultatov, ugotovitev, trditev, ipd., navadno s sklicevanjem
na avtorja oz. vir. Citat lahko prejšnje ugotovitve poda dobesedno, npr. z
navajanjem celotnih originalnih stavkov (pogosteje v humanistiki in družboslovju),
ali posredno, s povzemanjem rezultatov (pogosteje v naravoslovju). Za citat v
smislu dobesednega navajanja
se v angleščini uporablja tudi izraz quotation,
vendar je taka raba v naravoslovju redka. Vir
citata (referenca) je navadno zapisan v bibliografiji
na koncu dokumenta, izjemoma tudi v opombah
pod črto. Slednje je v navadi predvsem pri dobesednih
navajanjih - quotation. (Angleški izraz citation ima
širši, lahko tudi drugačen pomen kot slovenski izraz citat,
in se v bibliografskih kontekstih pogosto prevaja tudi kot vir
(referenca) ali bibliografski
zapis (record)).
COBIB
Vzajemna bibliografsko-kataložna
baza podatkov. Union bibliographic/catalogue database. Vseslovenski
elektronski knjižnični katalog in nacionalna bibliografska zbirka. Glavna
aplikacija sistema COBISS.
Gradivo se obdeluje in vodi po načelu vzajemne
katalogizacije, standardizirano
(prirejeni MARC)
ob sodelovanju vseh knjižnic (in vključevanju njihovih lokalnih baz) iz
sistema COBISS, in je javno dostopno po načelu OPAC.
COBISS
Kooperativni online bibliografski sistem in servisi.
Co-operative Online Bibliographic System & Services. Slovenski elektronski
linijski knjižnični informacijski sistem, katerega delovanje
koordinira IZUM
ob sodelovanju slovenskih knjižničnih ustanov. Ena glavnih aplikacij je Vzajemna
bibliografsko-kataložna baza podatkov COBIB.
Aplikacije sistema COBISS so javno dostopne. Glej OPAC.
CODEN
Alfanumerična šifra, ki se prireja
dokumentom (revijam oz.
serijskim publikacijam pa tudi knjigam
oz. monografijam)
z namenom njihove enolične identifikacije v kataložnih seznamih. Sistem šifer
CODEN je v rabi predvsem v ZDA. Gre za podoben koncept kot
pri ISSN ter ISBN.
Codex Alimentarius
"Prehranski zakonik". Skupek
svetovnih standardov, priporočil, opozoril ipd. s področja hrane, prehrane oz.
prehranske varnosti. Skupni izdelek FAO
in WHO. Dokumenti
(standardi) so dostopni javno in
brezplačno.
članek;
articleDDK; DDC
Deweyeva decimalna klasifikacija (Dewey Decimal
Classification).
Klasifikacijski sistem, temelječ na sistematskem razvrščanju področij znanja
v deset glavnih kategorij in nato v številne podkategorije po hierarhičnem
desetiškem načelu. To je ameriška različica UDK,
in je v rabi v splošnih in nižješolskih knjižnicah. Ameriške visokošolske
in raziskovalne knjižnice večinoma uporabljajo klasifikacijo
Kongresne knjižnice LCC.
depozitna knjižnica;
depository librarydeskriptor; descriptor
Standardizirana ključna beseda. Priporočeni
izraz (preferred term) za nek pojem. Tako predmetno
geslo, kot ga za označevanje
nekega pojma predvideva nek stalni, kontrolirani
slovar strokovnih izrazov za neko
področje - tezaver.
Prim.: Za pojem zdravilnih rastlin tezaver CAB
predvideva deskriptor medicinal plants, tezaver AGROVOC
pa deskriptor drug plants. V tem primeru je pri
tezavru CAB izraz drug plants nedeskriptor,
pri Agrovocu pa je nedeskriptor izraz medicinal plants.
Deskriptorji in nedeskriptorji se v nekem tezavru ponavadi medsebojno
povezujejo hierarhično,
asociativno in preferenčno.
Glej primer pri drevesastih strukturah.
deziderata; desiderata
Dokumenti, ki jih knjižnica šele želi
nabaviti. Izvedba nabave je odvisna od finančnih možnosti.
diakritični znak;
diacritical markDIALOG
Največji svetovni linijski
posrednik za vse vrste znanstvenih
in strokovnih informacij (naravoslovje, tehnika, družboslovje, humanistika ...)
Med drugim omogoča dostop do skoraj 1000 različnih zbirk, npr. Agricola,
BIOSIS Previews, CAB Abstracts, Disseration Abstracts.
Informacije so dostopne proti plačilu.
digitalizacija; digitalization
Postopek spreminjanja originalnih analognih dokumentov oz.
podatkov v digitalno obliko, z namenom trajnejšega hranjenja (kvarljivih
tiskovin, glasbenih in filmskih zapisov ...), ali lažjega prikaza
podatkov prek računalnika, direktnega, linijskega
prenosa podatkov ipd.
digitalna knjižnica;
digital librarydigitalno; digital
tudi elektronsko (electronic). V smislu dokumentalistike
gre pri izrazih digitalno in elektronsko skoraj
za sinonima. En izraz se je v praksi uveljavil za označevanje ene skupine
pojmov, npr. elektronska pošta, elektronska knjiga,
elektronska revija ..., drugi pa
za označevanje drugih pojmov: digitalizacija,
digitalni podatki,
digitalna knjižnica ...
Pri informacijskih sistemih je dejansko vse, kar je digitalno, tudi elektronsko.
Dissertation Abstracts
Največja svetovna zbirka doktorskih
disertacij in magistrskih del. Zajema dela s 1000 univerzitetnih ustanov. Letno
indeksira okoli 47,000 disertacij in 12,000 magistrskih del. Gradi jo ProQuest
(Občasno se v povezavi s to
ustanovo omenja tudi kratica UMI - University
Microfilms, ki pa se ohranja le
kot "zgodovinsko" zaščiteno ime). Zbirka je dostopna proti plačilu.
dokument; document
Osnovni nosilec informacije. V ožjem
smislu gre za način predstavitve in hranjenja besedilnih ali slikovnih
informacij, in sicer neodvisno od tipa in nosilca informacije (knjiga, članek,
patent ... bodisi v papirni ali digitalni obliki). V tem kontekstu je v rabi
tudi delno sinonimni izraz publikacija.
V širšem smislu gre pri dokumentih tudi za specifična umetniška
dela (notni, glasbeni zapisi, pesmi, filmsko gradivo), muzejske eksponate,
zbirke ipd. Tipologija dokumentov
je odvisna od informacijskega sistema.
drevesaste strukture; tree structures
Hierarhično prikazano razmerje med predmetnimi
gesli (navadno deskriptorji
v tezavru)
po načelu razvrščanja od splošnih pojmov k bolj specifičnim. Raven
hierarhije navadno določata označevalca odnosa BT
(Broader Term, širši izraz) in NT
(Narrower Term, ožji izraz). K drevesastim strukturam se ponavadi pridružujejo
še asociativni odnosi med
deskriptorji (
RT - Related
Term, sorodni izraz) in preferenčni
odnosi (UF, use)
med deskriptorji in nedeskriptorji.
Primer drevesaste strukture za deskriptor WOOD:
UF timber
BT1 forest products
BT2 products
NT1 branchwood
...
NT1 roundwood
NT2 handle stocks
NT2 logs
NT3 sawlogs
...
RT timberyards
RT wood anatomy
...
Dublin Core Metadata Initiative
DCMI. Iniciativa oz. mednarodna standardizacija bibliografskega
opisa oz. strukturiranja podatkov iz dokumentov, dostopnih
prek spleta (WWW). Namen je poenotiti opis podatkov (metapodatki),
kot so npr. naslov dokumenta, avtor, predmetna
gesla, založba oz. ustanova,
datum, tipologija, format, jezik ... Gre za poskus preoblikovanja sedanje
nestandardizirane predstavitve spletnih dokumentov v neko globalno
multidisciplinarno zbirko, strukturirano in indeksirano po nekih (vsaj približno)
skupnih načelih.
dvoletni; bi-ennial
tudi dvoletnik. Publikacija, ki izide enkrat na dve leti.
Zaradi zamenjave z izrazom bi-annual (publikacija, ki izide dvakrat
letno, polletnik)
se v angleščini za biannual uporablja
tudi izrazi half-yearly, twice yearly ali semi-annual.
EIFL Direct
Electronic Information For Libraries Direct.
Skupni projekt sklada Open Society Fund ter EBSCO Publishing,
enega največjih svetovnih založnikov elektronskih revij. Omogoča dostop do polnih
besedil člankov iz elektronskih
revij. Dostop do EIFL Direct imajo knjižnice neprofitnih organizacij. Za
uporabnike z licenco je zbirka pri nas dostopna prek domače strani IZUM-a.
elektronsko; electronic
glej digitalno.
ELFIS (FIS-ELF)
FachInformationsSystems Ernährung, Land- und Forstwirtschaft
(FIS-ELF). Nemška bibliografska
podatkovna zbirka in informacijski
sistem za vsa področja biotehnike/kmetijstva. Gradi jo ZADI.
Dostopna je javno in brezplačno.
faktor vpliva; impact factor
Scientometrični količnik sistema ISI
oz. zbirk Web of Science (SCI,
SSCI, AHCI), ki kaže, kako pogosto
se citirajo članki iz neke revije. IF neke revije ni stalen in se oblikuje na
temelju citiranja v dveletnih obdobjih. Faktorji vpliva so predstavljeni v poročilu
o citiranosti revij JCR (Journal
Citation Reports).
FAO
Food and Agriculture Organization.
Ena od glavnih podorganizacij iz sistema Organizacije
združenih narodov, pristojna
za problematiko prehrane in najrazličnejših področij kmetijstva. Sedež je v
Rimu v Italiji. V sklopu FAO se koordinirajo globalni informacijski
sistemi WAICENT (AGRIS,
FAOSTAT ...).
FAOSTAT
Svetovna statistična zbirka za vsa področja
kmetijstva. Vzdržuje se pri FAO
po enotni metodologiji ob sodelovanju držav članic; del informacijskega
sistema WAICENT.
Dostopna je javno in brezplačno. Glej tudi Statistični
urad Republike Slovenije.
fizični opis;
collationformatiranje besedila; formatting
tudi oblikovanje besedila.
Končni prikaz besedila, npr. na zaslonu, papirju. Formatiranje vključuje izbor
pisave, poravnavo, robove besedila, razmake med vrsticami ipd.
fraza; phrase
Najmanj dve besedi, ki naj se pri iskanju
pojavita v natančno določenem zaporedju. Fraze se najpogosteje omejujejo z
narekovaji (redkeje oklepaji). Nekateri sistemi ponujajo tudi frazna polja
(predvsem pri izpopolnjenem iskanju).
V številnih sistemih se pri iskanju ne upoštevajo (zanemarijo) blokirane
besede (stopwords). Če želimo pri
fraznem iskanju poiskati tudi blokirano besedo, imamo takrat navadno na voljo možnost
dodatne opredelitve take besede, npr. z znakom +: "cats +and dogs".
FSTA
Največja svetovna zbirka za vsa področja
živilstva oz. prehrane. Gradi jo IFIS.
Letno indeksira okoli 25.000 enot iz več kot 1.800 revij, znanstvenih
posvetovanj, knjig, patentov, standardov ipd.
(opis zbirke je prek domače strani -> Our products)
GDK; ODC
Gozdarska decimalna klasifikacija; Oxford Decimal
Classification for Forestry. Nadgradnja
klasifikacijskega sistema UDK
za specifične potrebe gozdarstva in lesarstva.
geografska označba;
geographical indicationhierarhična klasifikacija;
hierarchical classificationhierarhični odnos;
hierarchic relationIAALD
International Association of Agricultural Information
Specialists. Mednarodno združenje
informacijskih strokovnjakov za področje kmetijstva/biotehnike.
IBMI
Inštitut za biomedicinsko informatiko
pri Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. Eden prvih in najpomembnejših
slovenskih informacijskih centrov za področje znanstvene informatike.
ICS
International Classification for Standards.
Mednarodna klasifikacija
za standarde pri ISO.
Glej seznam standardov z izvlečki:
http://www.iso.ch/iso/en/CatalogueListPage.CatalogueList
identifikator; identifier
Prosto oblikovane oznake
oz. predmetna gesla,
ki se navadno dodajo vsebinskemu opisu dokumenta z deskriptorji,
če deskriptorji vsebine ne morejo opisati dovolj specifično.
IFIS
International Food Information Service.
Največji svetovni informacijski sistem za vsa področja živilstva oz.
prehrane. Pripravlja številne informacijske izdelke, med drugim zbirko FSTA.
IFLA
International Federation of Library Associations and
Institutions. Mednarodna
federacija knjižničarskih združenj. Najširše mednarodno združenje vseh
vrst knjižnic.
impresum; impresum
tudi kolofon (colophon). Izraz impresum se
bolj nanaša na knjige, kolofon pa na časopise, skupno pa jima je navajanje
založniških in tehničnih podatkov.
IMRAD
Introduction, Methods, Results And Discussion.
Načelna struktura izvirnih znanstvenih (raziskovalnih)
člankov,
kjer se v tem vrstnem redu nizajo poglavja uvod (kjer je podan povod za
raziskavo oz. njen namen ter pregled virov), metodologija (kjer so podane
metode in uporabljen material), rezultati raziskave in razprava s sklepi.
Ta struktura velja predvsem za naravoslovje in tehniko.
Na drugih področjih so izvirni znanstveni članki lahko strukturirani tudi po
drugačnih načelih.
indeksiranje; indexing
tudi predmetno indeksiranje (subject indexing).
Analitično-sintetično določanje (opisovanje) vsebine dokumenta s pomočjo predmetnih
gesel; lahko brez strogo določene
standardizacije gesel, npr. s prosto
oblikovanimi oznakami, ali pa s
pomočjo kontroliranega slovarja,
to je z deskriptorji
ali predmetnimi kategorijami.
INDOK; INDOC
INformacije-DOkumentacija-Komunikacija.
Nekoliko zastarel izraz za informacijske centre.
informacija; information
Podatek,
ki ima za uporabnika nek pomen oz. neko vrednost, ki pa je relativna in je
odvisna od potreb specifičnega uporabnika. Informacija je v angleščini
edninski samostalnik (iz latinskega glagola in- formare:
dati obliko), uporablja pa se lahko edninsko
ali množinsko, odvisno od konteksta: "information
has/have been updated". Za poudarek ednine se
lahko uporabi tudi oblika "piece of information".
INFORS
Informacijski sistem INFOrmacijskih Resursov v Sloveniji.
Sistem in zbirka informacij o javno dostopnih podatkovnih zbirkah,
informacijskih sistemih in njihovih ponudnikih v Sloveniji.
INRA
Institut National de la Recherche Agronomique. National
Institute for Agricultural Research. Nacionalni inštitut za kmetijske raziskave
v Franciji, pod skupno upravo ministrstva za raziskovanje (Ministčre
de la Recherche) in ministrstva za kmetijstvo (Ministčre de
l'agriculture de l'alimentation de la pęche et des affaires rurales).
Graditelj številnih informacijskih izdelkov.
(domača stran -> Information
Scientifique et Technique -> Bases de données scientifiques de l'INRA)
intelektualna lastnina; intellectual property
Pravice, ki izhajajo iz intelektualne aktivnosti na
industrijskem, znanstvenem, literarnem in umetniškem področju.
Intelektualna lastnina se formalno deli na avtorske
pravice, topografijo polprevodniških vezij in industrijsko lastnino.
Slednja zajema patente,
modele in vzorce,
blagovne in storitvene znamke
in geografske označbe
porekla blaga (po definiciji Urada RS za
intelektualno lastnino). Glej tudi WIPO
ter klasifikacijo IPC.
inventarna številka; accession number
Enolično določena zaporedna številka,
ki se priredi dokumentu ob njegovem zapisu (vnosu) v neko zbirko (katalog). Ta številka
pomeni le časovni red vnosa dokumenta v zbirko.
IPC
International Patent Classification.
Mednarodna patentna klasifikacija.
Vzdržuje jo WIPO.
ISBN
International Standard Book Number.
Enotna desetmestna mednarodna šifra, ki jo pridobi knjiga, preden gre v tisk.
Prim.: Zadruga v primerjalnem pravu. ISBN 961-6190-04-0
ISI
Institute for Scientific Information.
Najpomembnejša svetovna ustanova za zbiranje, vrednotenje in razširjanje
znanstvenih informacij z vseh področij naravoslovja tehnike, družboslovja,
umetnosti in humanistike. ISI gradi sisteme, kot so npr. ISI
Current Contents, ISI Web of Science (SCI,
SSCI, AHCI) oz. ISI
Web of Knowledge. Značilnost zbirk ISI je vrednotenje
citirana prek faktorja vpliva.
ISI Current Contents
tudi ISI Current Contents Connect.
Ena najpomembnejših svetovnih bibliografskih
podatovnih zbirk za vsa področja
naravoslovja tehnike, družboslovja, umetnosti in humanistike. Zajema skoraj
iste dokumente kot ISI Web of Science,
vendar s to razliko, da pri ISI CCC ni moč preverjati citiranja člankov. Gradi jo ISI.
Zbirka je dostopna proti plačilu.
ISI Proceedings
Zbirka, ki zajema
referate oz. prispevke z uglednih znanstvenih in tehničnih posvetovanj, konferenc
ipd. Prej ISTP
(Index to Scientific & Technical Proceedings). Gradi jo ISI.
Zbirka je dostopna proti plačilu.
ISI Web of Knowledge
Nov multidisciplinarni informacijski sistem organizacije ISI,
ki v enotni iskalni sistem (CrossSearch)
poleg večine izdelkov oz. zbirk ISI,
kot npr. ISI Web of Science, ISI Current
Contents, ISI Proceedings, zajema tudi druge zbirke, npr. CAB
Abstracts in BIOSIS
Previews. Sistem je dostopen proti
plačilu.
ISI Web of Science
Najpomembnejša svetovna citatna bibliografska
podatkovna zbirka oz. informacijski
sistem za področja naravoslovja tehnike, družboslovja, umetnosti in
humanistike. Zajema osnovne in razširjene podatke iz podzbirk SCI,
SSCI in AHCI.
Leta 2002 je indeksirala okrog 8,500 naslovov revij. Zbirko gradi ISI.
Zajema skoraj iste dokumente kot ISI
Current Contents. Za
uporabnike z licenco oz. geslom je zbirka pri nas dostopna prek naslova domače
strani IZUM.
Glej tudi faktor vpliva.
iskalna gesla; search terms
Izrazi oz. pojmi, ki jih
uporabljamo pri iskanju
informacij v nekem informacijskem sistemu. To so lahko vsi izrazi, ki se jih
domislimo, lahko pa tudi predhodno definirana predmetna
gesla (npr. deskriptorji
ali predmetne kategorije)
iz kontroliranih slovarjev.
iskalna sintaksa; search syntax
Algoritem, ki poveže predmetna
gesla in iskalne
operatorje (Boolovi
operatorji, operatorji bližine) po
nekih kriterijih, ki določajo, kako naj se izvede računalniško iskanje
oz. poizvedba. Zajemanje
ednine, množine, različne končnice besed ipd. je odvisno od značilnosti
iskalnih sistemov. Glej tudi krajšanje ter
krnilnik. V iskalni sintaksi se lahko pojavljajo tudi predpone,
ki določajo polje,
kjer naj se pojavi določeno geslo.
Prim.: sintaksa (dogs OR cats) AND diseases
prikliče dokumente bodisi o psih bodisi mačkah, v njih pa so vedno omenjene tudi
bolezni.
Pomen oklepajev:
(A or B) and C -> kombinacije AC, BC, ABC
A or B and C -> kombinacije A, BC, ABC
iskalni operatorji; search operators
glej Boolovi
/ logični operatorji ter operatorji
bližine.
iskanje po celotnem (polnem) besedilu; full text searching
Iskanje, ki se izvaja z
vsemi pojmi iz nekega zapisa,
bodisi bibliografskega zapisa
bodisi (celotnega) polnega besedila,
npr. nekega članka iz elektronske revije. Glej tudi iskanje
po celotnem besedilu.
iskanje po celotnem besedilu; free text searching
Iskanje, ki se izvaja s
prosto oblikovanimi vsebinskimi pojmi, torej vsemi izrazi, ki se jih domislimo,
in ne le zgolj s predhodno definiranimi predmetnimi
gesli (npr. deskriptorji).
Tudi iskanje po vseh poljih
nekega zapisa (npr. avtor, naslov, vir ...). Glej tudi iskanje
po celotnem (polnem) besedilu. V praksi se izraza free
text in full-text pogosto uporabljata sinonimno,
kar sicer ni povsem natančno, vendar pa zaradi novih informacijskih
sistemov, kjer je prek bibliografskega zapisa možen dostop tudi do polnih
besedil, takšno razlikovanje ni več tako pomembno, tako da tudi slovensko
poimenovanje ni najbolj natančno
določeno.
iskanje; searching
tudi poizvedba; search.
Postopek pridobivanja informacij, kjer izmed množice podatkov v nekem
informacijskem sistemu pridobimo zase relevantne informacije z vpisom
(ali izborom) nekega iskalnega gesla
ali iskalne sintakse,
iskanje pa zaženemo s pritiskom tipke Ctrl ali klikom na ustrezno ikono. Če je
priklicanih podatkov več, jih lahko "prebrskamo" tudi s pregledovanjem
oz. listanjem.
Iskanje se v številnih zbirkah lahko izvede na več načinov, npr. kot preprosto
iskanje ali kot izpopolnjeno
iskanje.
Iskalne ikone imajo lahko različna imena, ki pa načelno označujejo isto
operacijo: najdi, išči; search, find, go, lookup, show, submit to database,
start ...
ISO
International Standards Organization.
Ime, ki označuje mednarodne standarde
in izhaja iz kratice mednarodne organizacije za standardizacijo
v Ženevi. Standardi ISO so podlaga velikemu številu slovenskih nacionalnih
standardov SIST.
Seznam vseh standardov ISO (z izvlečki) je na
voljo na naslovu:
http://www.iso.ch/iso/en/CatalogueListPage.CatalogueList
ISO 3166
Mednarodne oznake/kode držav in
ozemelj, standardizirane po predlogu ISO.
Dvočrkovna oznaka (A2, Alpha-2), tročrkovna oznaka (A3, Alpha-3) in troštevilčna
oznaka (N3, Numeric-3).
Prim.: Slovenija: SI, SVN, 705; Velika Britanija
GB, GBR, 826; Francija FR, FRA, 250; Nemčija DE, DEU, 276; Italija IT, ITA,
380, Hrvaška HR, HRV, 191.
ISO 639
Mednarodne oznake/kode jezikov, standardizirane po predlogu ISO.
Dvočrkovna oznaka (639-1)
in tročrkovna oznaka (639-2).
Prim.: Slovenščina: sl, slv;
angleščina: en, eng; francoščina: fr, fre; nemščina: de, ger/deu; hrvaščina:
hr, scr/hrv
ISSN
International Standard Serial Number.
Enotna osemmestna mednarodna šifra, ki jo pridobi revija (oz. serijska
publikacija) ob začetku izhajanja.
Prim.: Gozdarski vestnik. ISSN 0017-2723
ISTP
Index to Scientific & Technical Proceedings.
Nekdanja zbirka in istoimenski referatni
časopis ustanove ISI. Zdaj jo zamenjuje zbirka ISI
Proceedings.
IUFRO
International Union of Forest Research Organizations.
Mednarodno gozdarsko omrežje oz.
združenje raziskovalcev in strokovnjakov s področja gozdarstva. IUFRO
pripravlja tudi lastne informacijske izdelke.
izpopolnjeno iskanje; advanced searching
tudi izpopolnjeno iskanje, zmogljivo iskanje; full, expert,
complex, complete, comprehensive searching.
Način iskanja, kjer
se iskalna gesla
zapišejo v različna iskalna polja,
in kjer se iskanje potem izvaja po teh predhodno določenih poljih. Ponavadi je
možno še posebej določati relacijo med polji: dve različni polji (ali več
polj) se lahko povezujeta z operatorji IN,
ALI ter NE.
Glej tudi preprosto iskanje.
Iskanje po zbirki COBIB
se izvaja na tri načine: osnovno iskanje,
izbirno iskanje ter ukazno iskanje. Pri osnovnem in izbirnem
iskanju se morajo iskalna gesla vnesti
v natančno določena iskalna polja, zato gre pri tem formalno za izpopolnjeno
iskanje. Pri ukaznem iskanju pa se gesla skupaj
z iskalnimi operatorji
in predponami (ter
tudi priponami) oblikujejo v enoten iskalni algoritem
(iskalna sintaksa)
v enem samem polju, zato gre pri
tem iskanju tehnično za preprosto iskanje,
ki pa sicer ni tako preprosto.
IZUM
Institut informacijskih znanosti. Institute of Information
Science. Slovenski informacijski in bibliografski
infrastrukturni servis. Koordinator skupnih
osnov računalniško podprtega knjižničnega informacijskega sistema (COBISS)
in znanstvenega informiranja v Sloveniji, ki ga gradi skupaj s sodelujočimi knjižnicami
in informacijskimi centri.
izvirni znanstveni članek;
scientific articleizvleček;
abstractJCR
Journal Citation Reports.
Poročilu o citiranosti revij, ki objavlja faktorje
vpliva revij iz sistema ISI.
kibermetrija; cybermetrics
Glej bibliometrija.
klasifikacija; classification
Razvrščanje dokumentov v skupine ali
sisteme po nekih določenih kriterijih, navadno vsebinskih. Označevanje
dokumentov z nekimi širšimi predmetnimi
gesli oz. vsebinskimi sklopi (npr. predmetnimi
kategorijami). Klasifikacijski
sistemi so pogosto strukturirani na več ravneh, po načelu drevesastih
struktur oz. hierarhično v
razrede, podrazrede ipd. Glej hierarhična
klasifikacija.
klicni dostop, klicna povezava; dial-up access, dial-up connection
Dostop do informacijskega sistema prek
telefonskega priključka. Glej namenski
vod.
ključne besede;
keywords (key words)knjiga; book
tudi monografija; monograph. Publikacija,
v kateri se sistematično obravnava nek problem, predmet, oseba, dogodek ipd.,
in sicer v
enem zvezku oz. v določenem številu zvezkov, ki se objavljajo istočasno ali v
vnaprej določenem časovnem obdobju. Znanstvena monografija je specializirana
knjiga. Po klasični definiciji organizacije UNESCO mora
imeti knjiga vsaj 49 strani, drugače je taka publikacija brošura.
V razmerah elektronskega publiciranja je ta definicija manj relevantna. Glej
tudi tipologija dokumentov.
knjižna zbirka;
monographic serieskoda za dostop; access code
Šifra, ki omogoči dostop do nekega
informacijskega sistema z omejeno dostopnostjo, npr. uporabniško
ime, geslo, PIN (Personal Identification Number).
kompendij; compendium
Dokument,
ki na pregleden, a jedrnat način sintetizira znanje z nekega področja; navadno
nek priročnik ali pregled.
konferenca, posvetovanje; conference
Srečanje znanstvenikov ali strokovnjakov
z nekega področja, kjer le-ti predstavijo svoje raziskovalno ali strokovno
delo, in sicer v obliki prispevkov oz. referatov, ki navadno izidejo kot
somostojni zbornik (proceedings).
Za tovrstna posvetovanja se tako v slovenščini kot drugih jezikih lahko
uporabljajo precej različni izrazi, ki pa imajo v praksi bolj ali manj
sinonimen pomen: delavnica, dnevi, konferenca, kongres,
okrogla miza, posvetovanje, simpozij ... (colloquium, conference, congress,
consultation, convention, forum, international days, international session,
meeting, round table, symposium, workshop ...). Glej
tudi tipologija dokumentov.
kontrolirani slovar; controlled vocabulary
Normirani, nadzorovani besednjak. Seznam predhodno definiranih predmetnih
gesel, predvsem deskriptorjev
(npr. tezaver),
lahko pa tudi širših (predmetne
kategorije), ki omogočajo natančno
vsebinsko iskanje
(in indeksiranje)
v nekem določenem informacijskem sistemu. Primerjaj: prosto
oblikovane oznake.
Primer rabe načela predhodno definiranih gesel v tezavru
AGROVOC: pri rastlini v obdobju vegetacije se uporablja
latinsko ime, po spravilu pridelka pa angleško ime in npr. v kombinaciji z
ustreznim deskriptorjem za vidik: Solanum tuberosum / diseases; potatoes /
diseases.
konzorcij; consortium
Povezovanje in sodelovanje knjižnic za
skupno oz. vzajemno nabavo in uporabe virov, predvsem podatkovnih zbirk in
elektronskih revij; z namenom prihranka finančnih sredstev.
korporativno ime; corporate name
tudi ime korporacije.
Ime ustanove, organizacije, združenja ipd., ki je organizator nekega
posvetovanja ali založnik dokumenta
(publikacije).
krajšanje; truncation
tudi krnitev besed
oz izrazov z rabo različnih nadomestnih
znakov oz. simbolov (npr. *, ?, !, $)
z namenom, da bi pri iskanju priklicali kar največ oblik neke besede. Krajšanje
se predvideva predvsem na koncu (desna okrajšava,
npr za priklic različnih sklonskih ali številčnih oblik;
prim. rastlin*; horse* -> rastlin, rastline,
rastlinski, rastlinskega; horse, horses ... vendar tudi horsepower, horseshoe...).
Levo krajšanje (na začetku besede) je redko, npr. nekoč pri Current
Contents na disketah, kjer pa zdaj
v spletno-dostopni obliki te možnosti ni več. Pretirana in slabo premišljena
krajšanja močno obremenjujeo iskalni sistem, zmanjšujejo natančnost
in povečujejo šum.
Nadomestni znaki se v nekaterih zbirkah lahko uporabljajo
tudi sredi besede (npr. za priklic različnih pravopisnih oblik zapisa neke
besede. Nekateri sistemi ločijo med znaki, ki nadomeščajo natanko eno črko,
in med znaki, ki nadomeščajo poljubno število črk; prim. analy?ing,
col*r ->
analysing, analyzing; color, colour, colateral ... ).
Nekateri iskalni sistemi poiščejo vse besede, ki vsebujejo nek sklop znakov,
tudi če ne uporabimo nadomestnega znaka, tako kot npr. pri enostavnem iskanju z
ukazom "Ctrl F". Nekateri sistemi (npr. Google) pa krajšanja
sploh ne omogočajo (predvsem zaradi potencialno prevelikega priklica
podatkov). Tak problem lahko delno rešimo z nizanjem
izrazov s pomočjo operatorja ALI.
Glej tudi krnilnik.
kratica (akronim); acronym
Okrajšava,
ki nastane z rabo začetnih (ali specifičnih) črk besed, ki tvorijo oz.
(približno) predstavljajo nek pojem, npr.: FAO (Food
and Agriculture Organization), ERASMUS (EuRopean community Action Scheme for the
Mobility of University Students).
V slovenščini lahko kratice pridobijo samostalniško rabo in se pišejo tudi z
malimi črkami ter sklanjajo (Unesco, Unesca ...), vendar je tak način pogosto
okoren, zato je bolj priporočljivo stavek ustrezno predelati: pri
organizaciji FAO namesto
pri FAU (Fau). Pri kraticah
se med črkami ločila ne zapisujejo.
kratki zapis; brief record (brief fields)
Prikaz oz. izpis uporabniško pomembnejših polj
zapisa v neki
zbirki.
Nekatera polja za povprečnega
uporabnika nimajo posebne informacijske vrednosti (npr. inventarna
številka, ISSN) ali pa so za hitro informacijsko listanje
oz. brskanje med zadetki predolga (npr. ključne
besede, izvleček), zato se pri večini
zbirk privzeto najprej
prikaže kratki zapis (npr. avtor, naslov
...). Če želimo videti vsa polja,
lahko navadno izberemo možnost celotnega
zapisa.
križno napotilo;
cross-referencekrnilnik; stemmer
Programsko orodje, ki v nekem iskalnem
sistemu določi skupni imenovalec za prikaz nekega pojma. Če iščemo s tem
skupnim imenovalcem, bo iskalnik našel vse oblike takega pojma, torej ne glede
na spol, sklon in število. To je še posebej zanimivo pri slovenščini, kjer
izrazi tvorijo zelo različne oblike.
Če s slovenskim iskalnikom Najdi.Si
vpišemo izraz "pšenica"
bo torej iskalnik našel tudi izraze pšenice, pšenici, pšenico
...
Ker pa program hrani številne morfološke izpeljave najrazličnejših pojmov,
ki se generirajo avtomatsko, lahko pri tem včasih pridobimo tudi ogromno šuma
iz drugih izrazov. Če npr. iščemo podatke za žitno vrsto "pira"
(Triticum spelta), bo program našel tudi izpeljanke iz Piran, pire, pirat
.... Če krnilnik izključimo,
bomo dobili le pojme v imenovalniku, pa še takrat bo kar nekaj zabave oz. šuma:
"steklenico dobrega pira".
kumulativno kazalo; cumulative index
Kazalo, ki kumulativno povzame podatke iz že
prej objavljenih kazal, najpogosteje iz vseh številk nekega letnika. Lahko
objavljeno kot samostojna publikacija. V rabi predvsem nekoč pri referatnih
časopisih.
LCC
Library of Congress Classification.
Klasifikacijski sistem oz. klasifikacija ameriške
kongresne knjižnice, temelječ na
sistematičnem razvrščanju vseh področij znanja v dvajset glavnih kategorij in
nato v podkategorije po hierarhičnem abecednem načelu, v rabi tudi v ameriških
visokošolskih in raziskovalnih knjižnicah. Splošne in nižješolske knjižnice
uporabljajo sistem DDC.
LCSH
Library of Congress Subject Headings.
Obsežni seznami predmetnih gesel
iz sistema LCC,
ki jih za označevanje vsebine dokumentov uporablja ameriška kongresna knjižnica
in večina visokošolskih in raziskovalnih knjižnic v
ZDA. Klasifikacijski sistem LCSH sodi med kontrolirane
slovarje.
linijsko; online
tudi neposredno, povezano.
Način (mrežnega) računalniškega dostopanja do nekega informacijskega sistema
(kataloga, zbirke ...) npr. pri katalogih tipa OPAC.
list; leaf
tudi folij; folio.
Osnovna fizična sestavna enota tiskanih publikacij, ki sestoji iz dveh strani.
Če je list v neki publikaciji potiskan ali popisan le na eni strani (na desni -
recto),
se imenuje folio, in se v bibliografskem zapisu lahko številči posebej, kar
navadno označuje kratica fol.
ali f. Ta oznaka je bila včasih
v rabi predvsem pri sivi literaturi (diplomska
dela, disertacije, poročila ...), zdaj pa se v praksi večinoma številči
z "navadnimi" stranmi.
listanje; browsing
tudi pregledovanje, brskanje.
Zaporedno pregledovanje podatkov na zaslonu. Podatke tako pregledujemo navadno
takrat, ko smo število informacij že zožili z nekim usmerjenim iskanjem.
listkovni katalog; card catalogue
Predstavitev knjižnične zaloge oz. fonda
v obliki listkov, razvrščenih po različnih kriterijih v kataložne omare.
Listkovne kataloge so že pred časom zamenjali računalniški katalogi (OPAC),
vendar pa nekatere knjižnice starejših dokumentov (še) niso prenesle v
digitalizirano obliko, zato je možno, da so informacije o takih
dokumentih še zmeraj dostopne le prek listkov.
ločena paginacija;
separate paginationločevanje malih in velikih črk;
case-sensitive searchločilec;
delimiterLotkov zakon; Lotka's law
Ta zakon kvantificira dejstvo, da majhno število visoko
produktivnih avtorjev o neki problematiki objavi zelo veliko člankov, večina
avtorjev pa o tej problematiki objavi le po en članek: število tistih, ki
objavijo n prispevkov je 1/n2
tistih, ki objavijo le po en prispevek. Teoretično je slednjih vedno okrog
60%.
Glej tudi Bradfordov zakon, Zipfov zakon.
MARC
MAchine-Readable Cataloging.
Standard, ki je namenjen (mednarodno) poenotenemu opisu posameznih polj in
podpolj v računalniških katalogih. Na standard MARC se navezujejo številni
nacionalni standardi za gradnjo računalniških knjižničnih katalogov (npr.
COMARC, UNIMARC ...). Standard MARC omogoča mednarodno standardizirano
izmenjavo bibliografsko-kataložnih informacij, npr. v okviru OCLC.
medknjižnična izposoja;
interlibrary loanMEDLINE
Najpomembnejša svetovna zbirka za področje
medicine oz. biomedicine. Gradi jo ameriška knjižnica NLM
(National Library of Medicine).
Za biotehnike je zanimiva zaradi področij, kot so veterina,
prehranska varnost, farmakologija zdravilnih rastlin, biotehnologija, genetika
ipd. Indeksira več kot 4.500 biomedicinskih revij in trenutno zajema več kot
12 mio. zapisov. Dostopna je javno prek sistema PubMed.
MeSH
Tezaver zbirke Medline.
Najpomembnejši svetovni tezaver za področje medicine oz. biomedicine; poleg
originalne angleške verzije obstajajo delni ali celotni prevodi v številne
druge jezike, v organizaciji IBMI
tudi v slovenščino.
metapodatki; metadata
Podatki o podatkih. Opis strukture in vsebine podatkov, navadno v
rabi za opis strukture spletnih dokumentov. Teh podatkov uporabnik neke spletne
strani ne vidi. Glej Dublin Core Metadata
Initiative.
MIRS
Glej Urad Republike
Slovenije za meroslovje.
model ; industrial design
Model je izključna pravica fizične ali
pravne osebe s katero se zavaruje videz izdelka, ki je nov in ima individualno
naravo. Videz izdelka pomeni izgled celotnega izdelka ali njegovega dela, ki
izhaja iz značilnosti, zlasti linij, obrisov, barv, oblike, teksture
oziroma materialov izdelka samega ali ornamentov na njem (po definiciji Urada
RS za intelektualno lastnino). Glej intelektualna
lastnina.
nadomestni znak; wild card
Znak oz. simbol, ki nadomesti poljubno število črk oz. znakov, navadno v funkciji
desnega krajšanja
ali krnitve, lahko pa tudi sredi besede. Najpogostejši (univerzalni) nadomestni
znak je zvezdica, za nadomeščanje sredi besede lahko tudi vprašaj, klicaj
ipd. Nekateri sistemi omogočajo tudi to, da se z različnimi znaki nadomesti
natančno določeno število črk. Glej krajšanje
in krnilnik.
NAL
National Agricultural Library.
Ameriška nacionalna (državna) kmetijska knjižnica; v sestavi kmetijske
raziskovalne službe ARS (Agricultural Research
Service) pri ameriškem kmetijskem ministrstvu USDA
(U.S. Department of Agriculture).
Največja kmetijska knjižnica na svetu. Nahaja se v kraju Beltsville, Maryland
(predmestje glavnega mesta ZDA Washingtona D.C.).
namenski vod; dedicated line
Direktni dostop do informacijskega sistema prek voda,
rezerviranega le za ta namen. Glej klicni
dostop.
naravni jezik; natural language
Jezik, ki ga za govorno sporazumevanje uporabljajo ljudje, za razliko od umetnega
jezika, ki se uporablja
predvsem v programskih algoritmih in kjer je treba natančno določiti vsak
pomen izraza oz. ukaza. V večini primerov računalniškega iskanja
se lahko uporablja shematiziran naravni jezik, kjer pa je treba pri iskanju upoštevati
določena pravila tako glede iskalne
sintakse oz. rabe logičnih
operatorjev kot glede izrazov oz. pojmov (kontrolirani
slovarji, predmetna
gesla). Iskalni
sistemi, ki omogočajo rabo naravnega jezika v obliki celotnih stavkov z vsemi
skladenjskimi zakonitostmi, so redki, njihova zanesljivost (priklic,
natančnost zadetkov) pa še ni dovolj dobra.
Narodna in univerzitetna
knjižnica
NUK. National and University Library.
Slovenska nacionalna in univerzitetna
knjižnica. Posrednik številnih specializiranih podatkovnih zbirk in
koordinator konzorcijev za
nabavo elektronskih informacijskih virov. Nastanek sega v l. 1774
(kot licejska knjižnica, delno s knjigami iz pogorelega jezuitskega kolegija).
Od 1807 dalje zbira obvezne izvode
publikacij, natisnjenih ali izdanih na območju Slovenije. Od 1919 dalje deluje kot
centralna univerzitetna knjižnica. Uradni naziv Univerzitetna knjižnica je
dobila leta
1938. Na današnji lokaciji se nahaja od 1941 dalje. Leta 1945 je pridobila status slovenske nacionalne
knjižnice in se preimenovala v Narodno in univerzitetno knjižnico.
naslov; title
Naslov dokumenta na analitični ravni
(prispevka, sestavka v knjigi, knjige ipd). Osnovni element avtorske vsebinske
sinteze nekega dokumenta. Kvalitetni naslov mora pri znanstvenih dokumentih
definirati vsebino dokumenta. Vsebino lahko še natančneje razloži podnaslov.
Naslov se v informacijskih sistemih oz.
bibliografskih podatkovnih zbirkah na
analitični ravni najpogosteje navaja kot title (predpona
TI), naslov periodične publikacije ali ime založbe pa kot source (predpona
SO).
naslovna stran; title page
tudi naslovnica; title leaf. Stran, ki v neki publikaciji
sledi platnicam.
Naslovna stran torej ni isto kot
platnice! V dokumentalistično formalnem smislu so relevantni tisti podatki, ki
so objavljeni na naslovni strani.
natančnost;
precisionnatisnjeni izvod; hard copy
tudi papirnata kopija. Dokument (najpogosteje
članek), navadno dostopen kot celotno besedilo prek informacijskega sistema in
natisnjen na papir.
nedeskriptor; non-descriptor
Izraz, ki je odsvetovan in ga za potrebe iskanja
v nekem informacijskem sistemu nadomešča standardizirani deskriptor
iz tezavra.
normativna kontrola; authority control
Avtomatska kontrola pravilnega vnosa določenih
elementov bibliografskega zapisa,
ki se pojavljajo pogosto in morajo biti vedno zapisani na enak način (npr.
imena avtorjev, naslovi periodičnih publikacij,
deskriptorji). V
primeru (tipkarske) napake program vnašalca sproti (ali naknadno) obvesti, da
gre za neko napako.
NT (Narrower Term)
Ožji izraz. Označevalec
odnosa (kazalka ali napotilo),
ki nas od enega deskriptorja
usmerja k drugim ožjim (nižjim) deskriptorjem. Tu gre za
hierarhični odnos med
dvema deskriptorjema. Glej tudi BT ter
primere pri drevesastih strukturah.
obvezni izvod; deposit copy, legal deposit
Obvezni izvod publikacij je zakonsko
predpisan način zbiranja vseh vrst gradiva ne glede na nosilec zapisa, na
osnovi katerega prejemajo določene knjižnice en ali več izvodov vsake knjige
ali druge publikacije, ki je bila natisnjena ali je izšla v okviru neke
administrativne enote. Zakon o obveznem pošiljanju
tiskov predpisuje zavezancem, da oddajo
določeno število izvodov vseh publikacij takoj, ko so izdelane (po
definiciji NUK). Narodna
in univerzitetna knjižnica od leta
1807 zbira obvezne izvode publikacij, natisnjenih ali izdanih na območju
Slovenije. Na tem temelju se gradi slovenska temeljna
nacionalna zbirka Slovenika.
OCLC
Online Computer Library Center.
Ameriški in mednarodni knjižnični računalniški informacijski sistem, ki
združuje tisoče knjižnic z vsega sveta in desetine milijonov kataložnih in
bibliografskih zapisov (predvsem takih v standardu MARC)
ter tako omogoča globalno avtomatizirano medknjižnično
izposojo dokumentov, naročanje
kopij člankov ipd.
OCLC FirstSearch
Servis, ki omogoča dostop do baze
Electronic Collections Online (ECO) s polnimi
besedili člankov. Dostopne so le
revije iz programa "Print Subscribers Program". To pomeni, da mora
imeti knjižnica, ki želi dostopati do servisa, naročeno tudi tiskano verzijo
revije. Za uporabnike z licenco je zbirka pri nas dostopna prek domače strani IZUM-a.
okrajšava; abbreviation
Okrajšana beseda ali besedni sklop, npr. str., npr., Ph. D.,
op. cit. Nekatere okrajšave se
pišejo z malimi, druge z velikimi črkami, s pikami, presledki ali brez. Raba
ločil, presledkov, malih in velikih črk ni natančno predpisana (am, AM; MSc,
M Sc, M.Sc., M. Sc.). Razlika med pojmovanjem okrajšav
ali kratic (akronimov)
ni vedno natančno določena, vendar pa načelno velja, da enostavne okrajšave
ne pridobijo samostalniške rabe, kratice pa lahko. Glej akademske
okrajšave.
OPAC
Online Public Access Catalog.
Javni računalniški katalog.
Mednarodno načelo javnega
(navadno brezplačnega dostopa, ki ni omejevan s kodo
za dostop) neposrednega linijskega
dostopa do kataloga neke knjižnice ali informacijskega sistema; npr. OPAC v
sistemu COBISS/COBIB,
OPAC v sistemu ameriške knjižnice
NAL ipd.
operator ALI; Boolean OR
Unija. Prisotnost (zveza) najmanj (vsaj) enega od tistih pojmov, ki jih
povezuje ta operator. Glej Boolovi
/ logični operatorji.
operator IN; Boolean AND
Presek. Obvezna hkratna prisotnost (presek) pojmov, ki jih
povezuje ta operator. V številnih
informacijskih sistemih se operator IN nadomešča kar s presledkom. Glej Boolovi
/ logični operatorji.
operator NE (IN NE); Boolean NOT (AND NOT)
Negacija. Izključevanje (izločevanje, odštevanje)
pojmov na desni strani. Če imamo npr. tri pojme, zaporedno povezane z NE, s tem
zahtevamo izključitev drugega in tretjega pojma. Glej Boolovi
/ logični operatorji.
operatorji bližine;
proximity operatorsopomba na koncu; endnote
Krajše pojasnilo k nekemu elementu iz besedila, napisano na
koncu poglavja ali na koncu dokumenta oz.
publikacije. Besedilo in opombo ponavadi povezuje arabska številka ali mala
tiskana črka v dvignjenem naboru. Glej tudi opomba
pod črto.
opomba pod črto;
footnotepagina viva; running head
Sprotni naslov.
Na vsaki strani ponavljajoč se enak prikaz osnovnih bibliografskih
podatkov o neki številki
periodične publikacije (npr. skrajšani naslov
publikacije, leto, letnik (volumen), številka zvezka),
navadno poravnanih v eno vrsto in prikazanih na vrhu ali na dnu strani.
patent; patent
Patent je izum, ki je nov, inventiven in je industrijsko
uporabljiv. Odkritja, znanstvene
teorije, matematične metode in druga pravila, načrti, metode in postopki za
duhovno aktivnost se neposredno kot taki ne štejejo za izume in torej ne morejo
biti predmet patentnega varstva. Patent ne sme biti podeljen za izume kirurškega
ali diagnostičnega postopka ali postopka zdravljenja, ki se uporablja
neposredno na živem človeškem ali živalskem telesu, razen izuma, ki se nanaša
na izdelke, predvsem na snovi in zmesi, ki se uporabljajo pri takšnem postopku
(po definiciji Urada RS za intelektualno
lastnino). Glej intelektualna
lastnina.
platnice; cover
Zunanji zaščitni listi pri tiskanih
dokumentih, ki jim nato sledi naslovna
stran. Platnice niso isto kot
naslovna stran! V dokumentalistično formalnem smislu so relevantni tisti podatki,
ki so objavljeni na naslovni strani.
podatek; data
Dejstvo, ki šele po neki oceni oz.
analizi ali obdelavi pridobi (ali pa tudi ne) vrednost informacije. Če nekaj že
poznamo ali pa tisto za nas ni relevantno, to za nas ni informacija.
Podatki so v angleščini množinski
samostalnik (iz deležnika latinskega glagola dare;
datum: nekaj, kar je (po)dano). V ednini se formalno
lahko uporabi oblika "piece of data" (data were available,
piece of data was available).
podpora uporabnikom; help-desk
Dežurna pomoč in svetovanje
uporabnikom nekega informacijskega sistema, navadno prek e-pošte ali telefona.
polje (v podatkovni zbirki); field (in a database)
Osnovna enota v neki zbirki, ki pogosto
določa (omejuje) možnosti iskanja
in razvrščanja (sortiranja), zlasti če zbirka ni indeksirana/invertirana po
vseh posameznih besedah, kar se pojavlja pri velikih spletno dostopnih zbirkah.
Osnovna polja so npr. avtor, naslov dela, vir, jezik, leto, ključne
besede/deskriptorji, izvleček
ipd. Strukture različnih zbirk se lahko razlikujejo, za potrebe iskanja po
specifičnih poljih pa so v rabi tudi različne predpone.
V zbirki CAB Abstracts se npr. ključne besede lahko nahajajo v štirih različnih
poljih, v zbirki AGRIS v treh, ipd.
poljudni članek;
popular articlepolletni; bi-annual
tudi polletnik, polletna publikacija. Publikacija, ki
izide dvakrat letno oz. na pol leta. Zaradi zamenjave z izrazom biennial (publikacija,
ki izide enkrat na dve leti, dvoletnik)
se v angleščini uporabljajo tudi izrazi half-yearly,
twice yearly ali semi-annual.
polmesečni;
semi-monthlypolno besedilo; full text
Celotno besedilo dokumenta (in ne le zgolj bibliografski
zapis), navadno v smislu
dostopnosti prek nekega informacijskega sistema/kataloga. Pri elektronskih
revijah to pomeni, da je linijsko direktno in takoj dostopno celotno originalno
besedilo članka.
poster; poster
Način grafične predstavitve znanstvenega
ali strokovnega dela, ki nadomesti govorno predstavitev in objavo prispevka
na konferenci.
povzetek; summary
Povzetek je, podobno kot