RAZLAGALNI SEZNAM POJMOV

Interaktivni razlagalni priročnik in geslovnik izbranih pojmov, kratic, okrajšav, ustanov in informacijskih sistemov s področja biotehniške informatike, dokumentacije in sorodnih ved ali disciplin

 

 

Tomaž BARTOL
Katedra za informatiko, Oddelek za Agronomijo, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani
Chair of information science, Agronomy Department
, Biotechnical Faculty, University of Ljubljana, Slovenia
  

Navodilo za uporabo: prek izbranih pojmov, obarvanih modro (predvsem ustanove, zbirke in informacijski sistemi), so omogočene nadpovezave (hyperlink). Besedilo v rdeči barvi pomeni, da je izraz v seznamu predstavljen tudi kot samostojno geslo.

GESLA:

Adobe Acrobat Reader
Namenski program, ki omogoča branje datotek v formatu PDF; pogosto v rabi pri elektronskih revijah oz. dokumentih, dostopnih v obliki polnega besedila.

AGLINET
Agricultural Libraries NETwork. Mednarodno omrežje nacionalnih kmetijskih knjižnic, ki se združujejo na prostovoljni osnovi z namenom, da bi se olajšala izmenjava in kroženje dokumentov. Omrežje koordinira knjižnica David Lubin Memorial Library v Rimu. Slovenska članica omrežja je Centralna biotehniška knjižnica.

AGNIC
Agriculture Network Information Center. Osrednji ameriški kmetijski spletni informacijski imenik.

AGRICOLA
AGRICultural OnLine Access. Bibliografska podatkovna zbirka in hkrati knjižnični katalog ameriške državne (nacionalne) kmetijske knjižnice NAL. Nekoč kot tiskani referatni časopis Bibliography of Agriculture. Trenutno zajema okoli 3.3 milijona zapisov. Katalog je dostopen javno in brezplačno po načelu OPAC.

Agrindex
AGRicultural INDEX. Tiskani mednarodni referatni časopis za področje biotehnike/kmetijstva, predhodnik sistema/zbirke AGRIS.

AGRIS
AGRicultural Information System. Mednarodni biotehniški/kmetijski informacijski sistem in bibliografska podatkovna zbirka organizacije FAO pri Združenih narodih (v okviru informacijskega sistema WAICENT). Nekoč kot tiskani referatni časopis Agrindex. Zbirka se vzdržuje kooperativno po enotni metodologiji in ob sodelovanju okrog 200 nacionalnih in mednarodnih centrov, med njimi tudi Slovenskega nacionalnega centra AGRIS. Letno indeksira okoli 170.000 zapisov. Zajema več kot 3 milijone zapisov. Dostopna je javno in brezplačno.

Agris Subject Categories
Predmetne kategorije sistema AGRIS.

AGROVOC
Tezaver zbirke AGRIS. Linijska verzija je večjezična (angleška, francoska, španska, portugalska, v pripravi pa so še nekateri drugi jeziki).

AgroWeb Slovenija
AgroWeb Slovenija je slovenski spletni informacijski sistem za kmetijstvo in s kmetijstvom povezana področja. Vzdržuje se pri Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani v koordinaciji informacijskega centra Oddelka za agronomijo in Slovenskega nacionalnega centra AGRIS v mednarodnem sodelovanju z organizacijo FAO SEUR (FAO Subregional Office for Central and Eastern Europe). Zasnovan je kot spletni iskalnik, katalog, kazalo oziroma indeks. Sistem omogoča povezave s tujimi spletnimi stranmi.

AHCI
Arts & Humanities Citation Index. Najpomembnejša svetovna citatna bibliografska podatkovna zbirka za področje umetnosti in humanistike. Gradi jo ISI. Uporaba zgolj zbirke AHCI je zdaj manj relevantna, saj se tako AHCI kot druge zbirke organizacije ISI (tudi SCI ter SSCI) sedaj zbirajo v skupni zbirki Web of Science.

akademske okrajšave; academic abbreviations
Okrajšave, večinoma latinskega izvora, ki se pogosteje pojavljajo v znanstvenih dokumentih. Označujejo lahko napotilo ali komentar k besedilu (e.g., i.e., sup., v....), fizični opis dokumenta (p., vol., fig., no., suppl...), akademski naslov avtorjev (M.Sc., Ph.D...), način citiranja (op. cit., et al., ibid...), ter številne druge elemente, potrebne za interpretacijo podatkov, bodisi v besedilu ali preglednicah in slikah (a.m., ad lib., approx., per an...) ipd. Raba okrajšav pri komentarjih znotraj besedila je pogostejša v humanistiki in družboslovju. Okrajšava jedrnato (in dokumentalistično standardizirano) razloži kontekst nekega pojma ali podatka.

analiza vsebine; content analysis
Natančnejša vsebinska analiza dokumentov, pogosto izvedena na temelju bibliografskih zapisov in predmetnih gesel v podatkovnih zbirkah; navadno v smislu scientometrije.

anonimna publikacija; anonymous publication
Publikacija, kjer avtorstvo ni znano oz. se avtorji ne navajajo v impresumu ali pa je avtorjev več in se kot avtorstvo navaja le korporativno ime.

anotacija; annotation
tudi opomba, komentar. 1. Zelo kratek indikativni izvleček. 2. Kritična oz. subjektivna ocena nekega dokumenta.

ANSI
American National Standards Institute. Ameriška krovna organizacija za izdajanje standardov oz. za potrjevanje standardov, ki jih izdajajo druge ameriške ustanove. Članica ISO.

ASCII
American Standard Code for Information Interchange; standardni ameriški nabor znakov za izmenjavo informacij. Nabor 128 standardnih znakov. Podpira znake, kot so npr. % " # ! $ in najosnovnejše črke "mednarodne" (dejansko angleške) abecede. Diakritičnih znakov iz posameznih jezikov ne podpira. Najnižnji skupni imenovalec za pisave, ki uporabljajo latinico. Možna je npr. raba A, B ... Q, W, Y, ne pa Č, Š, Ñ, Ö ...

ASFA
Aquatic Sciences and Fisheries Abstracts. Bibliografska podatkovna zbirka za področje ribištva in akvakulture. Gradi jo ASFIS (Aquatic Sciences and Fisheries Information System) v sodelovanju s CSA (Cambridge Scientific Abstracts). Javno je poskusno dostopna prek AGRIS-MHS.

asociativni odnos; associative relation
tudi povezovalni odnos. Medsebojne povezave sorodnih deskriptorjev. Glej RT ter primere pri drevesastih strukturah.

bibliografski trak; bibliographic strip
Prikaz osnovnih bibliografskih podatkov o neki periodični publikaciji (npr. skrajšani naslov publikacije, leto, letnik (volumen), številka zvezka, kraj), navadno poravnanih v eno vrsto in prikazanih na vrhu ali na dnu platnic ter naslovne strani.

bibliografija; bibliography
1. Viri (reference), navedeni na koncu nekega dokumenta. 2. Izbor bibliografskih zapisov po nekem določenem kriteriju (npr. avtor, tematika...)

bibliografska podatkovna zbirka; bibliographic database
Elektronska zbirka podatkov oz. dokumentov, kjer niso dostopna celotna besedila, pač pa le bibliografski podatki oz. bibliografski zapis. Dokumenti se zajemajo po nekem določenem kriteriju (največkrat po vsebinskem, lahko pa tudi po drugih, npr. geolingvistični kriterij nacionalnega dela kataložne zbirke COBIB). Taka zbirka je navadno strukturirana po različnih poljih, ki omogočajo iskanje in razvrščanje zadetkov glede na različne kriterije. Vedno več bibliografskih podatkovnih zbirk nudi tudi povezavo do polnih besedil dokumentov, tako da, gledano tehnično, izraz "bibliografska" ni več povsem natančen.

bibliografski podatki; bibliographic(al) data
Posamezni elemeti bibliografskega zapisa (pa tudi virov): avtorjevo ime, naslov dela, podatki o viru, npr. letnik, številka oz. kraj in čas posvetovanja, založba, leto, strani ipd., lahko tudi predmetna gesla in izvleček.

bibliografski zapis; bibliographic record
Skupek bibliografskih podatkov o nekem dokumentu, ki ga navadno sestavljajo elementi, kot so avtorjevo ime, naslov dela, podatki o viru, npr. letnik, številka oz. kraj in čas posvetovanja (konference...), založba, leto, strani ipd., lahko tudi predmetna gesla in izvleček. Namesto ang. izraza bibliographic record se včasih sinonimno, a ne povsem pravilno, uporablja tudi izraz bibliographic citation, ki pa sicer, formalno, pomeni vir.

Bibliography of Agriculture
Tiskan mednarodni referatni časopis za področje biotehnike/kmetijstva, predhodnik zbirke Agricola.

bibliometrija; bibliometrics
Vrednotenje znanstvenega raziskovanja s pomočjo analize objav znanstvenih dokumentov, še posebej bibliografskih zapisov v podatkovnih zbirkah. Najbolj tipične metode so analiza citatov, analiza trendov objav, avtorstva, pojavnosti oz. frekvence strokovnih izrazov, npr. predmetnih gesel ipd. Izraz bibliometrija se sinonimno pogosto uporablja za izraz scientometrija, vendar pa je slednje širši pojem. V povezavi z analiziranjem publikacij na svetovnem spletu pa so že v rabi novi izrazi, kot npr. webometrija/spletometrija (webometrics) in kibermetrija (cybermetrics).

Biological Abstracts
Bibliografska podatkovna zbirka za vsa področja biologije oz. naravoslovja (life sciences). Gradi jo BIOSIS. Letno indeksira 360.000 enot iz več kot 4.000 revij. Biological Abstracts se vključujejo v še obsežnejšo zbirko BIOSIS Previews. Zbirka je dostopna proti plačilu.

BIOSIS
Največji svetovni informacijski sistem za vsa področja biologije oz. naravoslovja (life sciences). Gradi številne informacijske izdelke, med drugim zbirke BIOSIS Previews in Biological Abstracts.

Biotehniška fakulteta
Angleško: Biotechnical Faculty. Najpomembnejša slovenska raziskovalna in pedagoška ustanova za področje kmetijstva. Zajema področja agronomije, biologije, biotehnologije, gozdarstva, krajinske arhitekture, lesarstva, zootehnike in živilstva. V okviru BF se vodijo informacijsko-dokumentalistične dejavnosti AGRIS in AgroWeb.

blokirana beseda; stopword
Besede, ki (v smislu informacijskih sistemov) nimajo posebne vsebinske vrednosti, npr. vezniki, predlogi, števniki, zaimki ipd. Pri številnih iskalnih sistemih se blokirane besede (stopwords) pri iskanju avtomatično izločijo (zanemarijo). Če želimo takrat poiskati prav blokirano besedo, imamo navadno na voljo možnost dodatne opredelitve take besede, npr. z znakom +: "cats +and dogs", "+the doors".

Boolovi/logični operatorji; Boolean/logical operators
Operatorji za zasnovo iskalnih sintaks v podatkovnih zbirkah. Osnovni operatorji so operator IN (AND), operator ALI (OR) ter operator NE (NOT oz. AND NOT). Operatorja IN ter NE imata prednost pred operatorjem ALI. Prednost izvajanja iskanja lahko dodatno določimo z oklepaji. Glej tudi operatorji bližine ter primere pri iskalni sintaksi.

Bradfordov zakon; Bradford's law
Bradfordov zakon razpršenosti (razkropljenosti); Bradford's law of Scattering (Scatter). Kvantifikacija zakonitosti oz. značilnosti distribucije informacij, po kateri je en del informacij mogoče najti v relativno majhnem številu osrednjih informacijskih virov, del informacij pa se razkropi po vseh drugih virih, ki jih je lahko zelo veliko. Po tem zakonu je npr. od vseh člankov, ki govorijo o neki problematiki, ena tretjina prispevkov objavljenih v nekem relativno majhnem številu za to problematiko osrednjih revij (prva cona ali jedro). Druga tretjina prispevkov je objavljena v precej večjem številu (ne več osrednjih, a še sorodnih) revij (druga cona). Zadnja tretjina prispevkov pa je razkropljena v vseh ostalih revijah (tretja cona). Teoretično razmerje števila revij med jedrom in preostalima conama je 1:n:n2 . Število revij v jedru (1) ter število n sta odvisni od problematike oz. področja. Glej tudi Lotkov zakon, Zipfov zakon.

BT (Broader Term)
Širši izraz. Označevalec odnosa (kazalka ali napotilo), ki nas od enega deskriptorja, usmerja k drugim širšim (višjim) deskriptorjem. Tu gre za hierarhični odnos med dvema deskriptorjema. Glej tudi NT ter primere pri drevesastih strukturah.

CAB Abstracts    dostop prek mrežne licence -> portal BF-> Informacijski viri ->  PODATKOVNE ZBIRKE
Najpomembnejša svetovna bibliografska podatkovna zbirka za področje biotehnike/kmetijstva. Gradi jo CABI. Trenutno zajema okoli 4 milijone zapisov. Javno je dostopna proti plačilu (s kodo za dostop) prek različnih posrednikov.

CABCD
CAB Abstracts on CD-ROM

CABI
CAB International. Eden najpomembnejših svetovnih informacijskih sistemov oz. organizacij za kmetijske/biotehniške informacije s sedežem v Veliki Britaniji. Gradi zbirko CAB Abstracts (pri nas dostopna le prek pooblaščenih IP).

CabiCodes
Predmetne kategorije sistema CABI.

CAS
Chemical Abstracts Service. Največji svetovni informacijski sistem za vsa področja kemije. Pripravlja številne informacijske izdelke, med drugim zbirko Chemical Abstracts.

CAS Registry Number
Enolično določena identifikacijska številka vsake kemijske spojine v seznamu/sistemu CAS (Chemical Abstracts Service). V rabi ne samo pri CAS, pač pa tudi v številnih drugih dokumentih oz. sistemih, ki vključujejo področje kemije. Trenutno zajema številke za 43 milijonov različnih spojin.
Prim.: Registrska številka CAS za kofein je 58-08-2.

CD-ROM
tudi cederom, cede, kompaktni disk; CD. Kratica za Compact Disc - Read Only Memory. Način zapisa informacij, kjer je nosilec lasersko/optično čitljiva kompaktna plošča (z maksimalno spominsko nosilnostjo med 640 in 700 MB). Zaradi hitrega razvoja tehnologije in novejših možnosti zapisovanja in brisanja (ne zgolj možnosti branja - read only) podatkov so nastale številne druge kratice, ki natančneje opisujejo vsak način posebej. Zaradi nadaljnjega razvoja še precej zmogljivejše tehnologije DVD (Digital Versatile/Video Disc) tudi ta ločevanja izgubljajo smisel, tako da za enostavno poimenovanje različnih tipov CD zadostujejo pojmi cede ali cederom.

celotni zapis; full record
tudi vsa polja; all fields. Prikaz oz. izpis vseh polj zapisa v neki zbirki. Nekatera polja za povprečnega uporabnika nimajo posebne informacijske vrednosti (npr. inventarna številka, ISSN) ali pa so za hitro informacijsko listanje oz. brskanje med zadetki predolga (npr. ključne besede, izvleček), zato se pri večini zbirk privzeto najprej prikaže kratki zapis (npr. avtor, naslov ...).

Centralna biotehniška knjižnica
CBK. Osrednja univerzitetna knjižnica knjižnično-informacijskega sistema Biotehniške fakultete. Povezuje tudi knjižnice oddelkov za agronomijo, lesarstvo, zootehniko in živilstvo. Knjižnici oddelkov za biologijo in gozdarstvo vsebinsko intenzivno sodelujeta s CBK, vendar pa se organizacijsko povezujeta tako s fakulteto kot tudi z ustreznima inštitutoma (Gozdarski inštitut Slovenije, Inštitut za biologijo) in se v sistemu COBISS vodita kot specialni knjižnici. Članica omrežja AGLINET. Glej tudi tudi Slovenski nacionalni center AGRIS.

Centralna tehniška knjižnica
CTK. Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani. Central Technological Library. Velika in pomembna slovenska univerzitetna knjižnica, še posebej za področje tehnike in naravoslovja. Posrednik številnih specializiranih podatkovnih zbirk in koordinator konzorcijev za nabavo elektronskih informacijskih virov.

Chemical Abstracts
Največja svetovna bibliografska podatkovna zbirka za vsa področja kemije. Gradi jo CAS. Letno indeksira več kot 755.000 enot iz več kot 8.000 revij ter številnih virov patentov. Pri nas dostopna prek portala SciFinder

CIP
Cataloguing In Publication. Kataložni zapis o publikaciji. Bibliografski opis (monografske) publikacije, pri tiskanih publikacijah natisnjen na hrbtu notranje naslovne strani. Narodna in univerzitetna knjižnica izdela CIP za vse publikacije, izdane v Sloveniji.

citat; citation, quotation
tudi navedek, navedba. Navedba/raba nekih prejšnjih (starejših) rezultatov, ugotovitev, trditev, ipd., navadno s sklicevanjem na avtorja oz. vir. Citat lahko prejšnje ugotovitve poda dobesedno, npr. z navajanjem celotnih originalnih stavkov (pogosteje v humanistiki in družboslovju), ali posredno, s povzemanjem rezultatov (pogosteje v naravoslovju). Za citat v smislu dobesednega navajanja se v angleščini uporablja tudi izraz quotation, vendar je taka raba v naravoslovju redka. Vir citata (referenca) je navadno zapisan v bibliografiji na koncu dokumenta, izjemoma tudi v opombah pod črto. Slednje je v navadi predvsem pri dobesednih navajanjih - quotation. (Angleški izraz citation ima širši, lahko tudi drugačen pomen kot slovenski izraz citat, in se v bibliografskih kontekstih pogosto prevaja tudi kot vir (referenca) ali bibliografski zapis (record)).

COBIB
Vzajemna bibliografsko-kataložna baza podatkov. Union bibliographic/catalogue database. Vseslovenski elektronski knjižnični katalog in nacionalna bibliografska zbirka. Glavna aplikacija sistema COBISS. Gradivo se obdeluje in vodi po načelu vzajemne katalogizacije, standardizirano (prirejeni MARC) ob sodelovanju vseh knjižnic (in vključevanju njihovih lokalnih baz) iz sistema COBISS, in je javno dostopno po načelu OPAC.

COBISS
Kooperativni online bibliografski sistem in servisi. Co-operative Online Bibliographic System & Services. Slovenski elektronski linijski knjižnični informacijski sistem, katerega delovanje koordinira IZUM ob sodelovanju slovenskih knjižničnih ustanov. Ena glavnih aplikacij je Vzajemna bibliografsko-kataložna baza podatkov COBIB. Aplikacije sistema COBISS so javno dostopne. Glej OPAC.

CODEN
Alfanumerična šifra, ki se prireja dokumentom (revijam oz. serijskim publikacijam pa tudi knjigam oz. monografijam) z namenom njihove enolične identifikacije v kataložnih seznamih. Sistem šifer CODEN je v rabi predvsem v ZDA. Gre za podoben koncept kot pri ISSN ter ISBN.

Codex Alimentarius
"Prehranski zakonik". Skupek svetovnih standardov, priporočil, opozoril ipd. s področja hrane, prehrane oz. prehranske varnosti. Skupni izdelek FAO in WHO. Dokumenti (standardi) so dostopni javno in brezplačno.

članek; article
Samostojna enota v reviji (serijski publikaciji oz. znanstvenem časopisu). Glej tudi prispevek (contribution), ki ima širši pomen, ter tipologijo dokumentov.

DDK; DDC
Deweyeva decimalna klasifikacija (Dewey Decimal Classification). Klasifikacijski sistem, temelječ na sistematskem razvrščanju področij znanja v deset glavnih kategorij in nato v številne podkategorije po hierarhičnem desetiškem načelu. To je ameriška različica UDK, in je v rabi v splošnih in nižješolskih knjižnicah. Ameriške visokošolske in raziskovalne knjižnice večinoma uporabljajo klasifikacijo Kongresne knjižnice LCC.

depozitna knjižnica; depository library
Knjižnica, ki je (uradno) pooblaščena za zbiranje dokumentov z nekega področja. Centralna biotehniška knjižnica je slovenska depozitna knjižnica sistemov AGRIS in AGLINET in hrani vse slovenske dokumente, ki so bili vnešeni v zbirko AGRIS.

deskriptor; descriptor
Standardizirana ključna beseda. Priporočeni izraz (preferred term) za nek pojem. Tako predmetno geslo, kot ga za označevanje nekega pojma predvideva nek stalni, kontrolirani slovar strokovnih izrazov za neko področje - tezaver.

Prim.: Za pojem zdravilnih rastlin tezaver
CAB predvideva deskriptor medicinal plants, tezaver AGROVOC pa deskriptor drug plants. V tem primeru je pri tezavru CAB izraz drug plants nedeskriptor, pri Agrovocu pa je nedeskriptor izraz medicinal plants.

Deskriptorji in nedeskriptorji se v nekem tezavru ponavadi medsebojno povezujejo
hierarhično, asociativno in preferenčno. Glej primer pri drevesastih strukturah.

deziderata; desiderata
Dokumenti, ki jih knjižnica šele želi nabaviti. Izvedba nabave je odvisna od finančnih možnosti.

diakritični znak; diacritical mark
Znak, ki pri črkah določi poseben izgovor ali naglas: strešica, preglas, krožec ... Črke, ki imajo diakritične znake, povzročajo precej težav pri kompatibilnosti in najdljivosti digitaliziranih podatkov, saj se podatki lahko vnašajo (kar potem določa tudi iskanje) na različne načine: Křbenhavn - Köbenhavn - Kobenhavn - Koebenhavn... Glej ASCII.

DIALOG
Pomemben svetovni linijski posrednik za vse vrste znanstvenih in strokovnih informacij (naravoslovje, tehnika, družboslovje, humanistika ...) Med drugim omogoča dostop do skoraj 1000 različnih zbirk, npr. Agricola, BIOSIS Previews, CAB Abstracts, Disseration Abstracts. Informacije so dostopne proti plačilu oz. prek naročnine na zbirko.

digitalizacija; digitalization
Postopek spreminjanja originalnih analognih dokumentov oz. podatkov v digitalno obliko, z namenom trajnejšega hranjenja (kvarljivih tiskovin, glasbenih in filmskih zapisov ...), ali lažjega prikaza podatkov prek računalnika, direktnega, linijskega prenosa podatkov ipd.

digitalna knjižnica; digital library
Še nekoliko nejasno definiran pojem, ki se nanaša na zbiranje, obdelavo in diseminacijo digitalnih dokumentov oz. informacij, še posebej kadar se večina teh procesov odvija prek neke knjižnično-informacijske enote. V tem smislu se uporabljajo tudi delni sinonimi virtualna knjižnica, elektronska knjižnica ipd. Za označevanje je že v rabi okrajšava DLib ali D-Lib.

digitalno; digital
tudi elektronsko (electronic). V smislu dokumentalistike gre pri izrazih digitalno in elektronsko skoraj za sinonima. En izraz se je v praksi uveljavil za označevanje ene skupine pojmov, npr. elektronska pošta, elektronska knjiga, elektronska revija ..., drugi pa za označevanje drugih pojmov: digitalizacija, digitalni podatki, digitalna knjižnica ... Pri informacijskih sistemih je dejansko vse, kar je digitalno, tudi elektronsko.

Dissertation Abstracts
Največja svetovna zbirka doktorskih disertacij in magistrskih del. Zajema dela s 1000 univerzitetnih ustanov. Letno indeksira okoli 47,000 disertacij in 12,000 magistrskih del. Gradi jo ProQuest (Občasno se v povezavi s to ustanovo omenja tudi kratica UMI - University Microfilms, ki pa se ohranja le kot "zgodovinsko" zaščiteno ime). Zbirka je dostopna proti plačilu.

dokument; document
Osnovni nosilec informacije. V ožjem smislu gre za način predstavitve in hranjenja besedilnih ali slikovnih informacij, in sicer neodvisno od tipa in nosilca informacije (knjiga, članek, patent ... bodisi v papirni ali digitalni obliki). V tem kontekstu je v rabi tudi delno sinonimni izraz publikacija. V širšem smislu gre pri dokumentih tudi za specifična umetniška dela (notni, glasbeni zapisi, pesmi, filmsko gradivo), muzejske eksponate, zbirke ipd. Tipologija dokumentov je odvisna od informacijskega sistema.

drevesaste strukture; tree structures
Hierarhično prikazano razmerje med predmetnimi gesli (navadno deskriptorji v tezavru) po načelu razvrščanja od splošnih pojmov k bolj specifičnim. Raven hierarhije navadno določata označevalca odnosa BT (Broader Term, širši izraz) in NT (Narrower Term, ožji izraz). K drevesastim strukturam se ponavadi pridružujejo še asociativni odnosi med deskriptorji ( RT - Related Term, sorodni izraz) in preferenčni odnosi (UF, use) med deskriptorji in nedeskriptorji.

Primer drevesaste strukture za deskriptor WOOD:
UF
timber
  BT1 forest products
    BT2 products
NT1 branchwood
...
NT1 roundwood
  NT2 handle stocks
  NT2 logs
    NT3 sawlogs
...
RT timberyards
RT wood anatomy
...

Dublin Core Metadata Initiative
DCMI. Iniciativa oz. mednarodna standardizacija bibliografskega opisa oz. strukturiranja podatkov iz dokumentov, dostopnih prek spleta (WWW). Namen je poenotiti opis podatkov (metapodatki), kot so npr. naslov dokumenta, avtor, predmetna gesla, založba oz. ustanova, datum, tipologija, format, jezik ... Gre za poskus preoblikovanja sedanje nestandardizirane predstavitve spletnih dokumentov v neko globalno multidisciplinarno zbirko, strukturirano in indeksirano po nekih (vsaj približno) skupnih načelih.

dvoletni; bi-ennial
tudi dvoletnik. Publikacija, ki izide enkrat na dve leti. Zaradi zamenjave z izrazom bi-annual (publikacija, ki izide dvakrat letno, polletnik) se v angleščini za biannual uporablja tudi izrazi half-yearly, twice yearly ali semi-annual.

elektronsko; electronic
glej digitalno.

ELFIS (FIS-ELF)
FachInformationsSystems Ernährung, Land- und Forstwirtschaft (FIS-ELF). Nemški informacijski sistem za biotehniko/kmetijstvo. Dostopen javno in brezplačno.

faktor vpliva; impact factor
Scientometrični količnik sistema ISI oz. zbirk Web of Science (SCI, SSCI, AHCI), ki kaže, kako pogosto se citirajo članki iz neke revije. IF neke revije ni stalen in se oblikuje na temelju citiranja v dveletnih obdobjih. Faktorji vpliva so predstavljeni v poročilu o citiranosti revij JCR (Journal Citation Reports).

FAO
Food and Agriculture Organization. Ena od glavnih podorganizacij iz sistema Organizacije združenih narodov, pristojna za problematiko prehrane in najrazličnejših področij kmetijstva. Sedež je v Rimu v Italiji. V sklopu FAO se koordinirajo globalni informacijski sistemi WAICENT (AGRIS, FAOSTAT ...).

FAOSTAT
Svetovna statistična zbirka za vsa področja kmetijstva. Vzdržuje se pri FAO po enotni metodologiji ob sodelovanju držav članic; del informacijskega sistema WAICENT. Dostopna je javno in brezplačno. Glej tudi Statistični urad Republike Slovenije.

fizični opis; collation
Fizični opis nekega dokumenta. Zajema lahko različne podatke: dimenzijo, število uvodnih strani, strani besedila, število tabel, prilog.
Prim.:
XIV, 215 p., 17 ill., 7 tab., 60 ref., append.

formatiranje besedila; formatting
tudi oblikovanje besedila. Končni prikaz besedila, npr. na zaslonu, papirju. Formatiranje vključuje izbor pisave, poravnavo, robove besedila, razmake med vrsticami ipd.

fraza; phrase
Najmanj dve besedi, ki naj se pri iskanju pojavita v natančno določenem zaporedju. Fraze se najpogosteje omejujejo z narekovaji (redkeje oklepaji). Nekateri sistemi ponujajo tudi frazna polja (predvsem pri izpopolnjenem iskanju). V številnih sistemih se pri iskanju ne upoštevajo (zanemarijo) blokirane besede (stopwords). Če želimo pri fraznem iskanju poiskati tudi blokirano besedo, imamo takrat navadno na voljo možnost dodatne opredelitve take besede, npr. z znakom +: "cats +and dogs".

FSTA
Največja svetovna zbirka za vsa področja živilstva oz. prehrane. Gradi jo IFIS. Letno indeksira okoli 25.000 enot iz več kot 1.800 revij, znanstvenih posvetovanj, knjig, patentov, standardov ipd.
(opis zbirke je prek domače strani -> Our products)

GDK; ODC
Gozdarska decimalna klasifikacija; Oxford Decimal Classification for Forestry. Nadgradnja klasifikacijskega sistema UDK za specifične potrebe gozdarstva in lesarstva.

geografska označba; geographical indication
Označba geografskega porekla blaga. Blago z nekega geografskega območja, če je kakšna značilnost tega blaga bistveno odvisna od njegovega geografskega porekla (npr. šampanjec, chianti, roquefort ...) (po definiciji Urada RS za intelektualno lastnino). Glej intelektualna lastnina.

hierarhična klasifikacija; hierarchical classification
Načelo klasifikacije, kjer se področja (pojmi) razvrščajo od bolj splošnih k bolj specifičnim. Enote iz hierarhičnega klasifikacijskega sistema se navadno razvrščajo po načelu drevesastih struktur.

hierarhični odnos; hierarchic relation
Medsebojne povezave širših in ožjih (višjih in nižjih) deskriptorjev. Glej BT in NT ter primere pri drevesastih strukturah.

IAALD
International Association of Agricultural Information Specialists. Mednarodno združenje informacijskih strokovnjakov za področje kmetijstva/biotehnike.

IBMI
Inštitut za biostatistiko in medicinsko informatiko pri Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. Eden prvih in najpomembnejših slovenskih informacijskih centrov za področje znanstvene informatike.

ICS
International Classification for Standards. Mednarodna klasifikacija za standarde pri ISO. Glej seznam standardov z izvlečki:
http://www.iso.ch/iso/en/CatalogueListPage.CatalogueList

identifikator; identifier
Prosto oblikovane oznake oz. predmetna gesla, ki se navadno dodajo vsebinskemu opisu dokumenta z deskriptorji, če deskriptorji vsebine ne morejo opisati dovolj specifično.

IFIS
International Food Information Service. Največji svetovni informacijski sistem za vsa področja živilstva oz. prehrane. Pripravlja številne informacijske izdelke, med drugim zbirko FSTA.

IFLA
International Federation of Library Associations and Institutions. Mednarodna federacija knjižničarskih združenj. Najširše mednarodno združenje vseh vrst knjižnic.

impresum; impresum
tudi kolofon (colophon). Izraz impresum se bolj nanaša na knjige, kolofon pa na časopise, skupno pa jima je navajanje založniških in tehničnih podatkov.

IMRAD
Introduction, Methods, Results And Discussion. Načelna struktura izvirnih znanstvenih (raziskovalnih) člankov, kjer se v tem vrstnem redu nizajo poglavja uvod (kjer je podan povod za raziskavo oz. njen namen ter pregled virov), metodologija (kjer so podane metode in uporabljen material), rezultati raziskave in razprava s sklepi. Ta struktura velja predvsem za naravoslovje in tehniko. Na drugih področjih so izvirni znanstveni članki lahko strukturirani tudi po drugačnih načelih.

indeksiranje; indexing
tudi predmetno indeksiranje (subject indexing). Analitično-sintetično določanje (opisovanje) vsebine dokumenta s pomočjo predmetnih gesel; lahko brez strogo določene standardizacije gesel, npr. s prosto oblikovanimi oznakami, ali pa s pomočjo kontroliranega slovarja, to je z deskriptorji ali predmetnimi kategorijami.

INDOK; INDOC
INformacije-DOkumentacija-Komunikacija. Nekoliko zastarel izraz za informacijske centre.

informacija; information
Podatek, ki ima za uporabnika nek pomen oz. neko vrednost, ki pa je relativna in je odvisna od potreb specifičnega uporabnika. Informacija je v angleščini edninski samostalnik (iz latinskega glagola in- formare: dati obliko), uporablja pa se lahko edninsko ali množinsko, odvisno od konteksta: "information has/have been updated". Za poudarek ednine se lahko uporabi tudi oblika "piece of information".

INFORS
Informacijski sistem INFOrmacijskih Resursov v Sloveniji. Sistem in zbirka informacij o javno dostopnih podatkovnih zbirkah, informacijskih sistemih in njihovih ponudnikih v Sloveniji.

INRA
Institut National de la Recherche Agronomique. National Institute for Agricultural Research. Nacionalni inštitut za kmetijske raziskave v Franciji, pod skupno upravo ministrstva za raziskovanje (Ministčre de la Recherche) in ministrstva za kmetijstvo (Ministčre de l'agriculture de l'alimentation de la pęche et des affaires rurales). Graditelj številnih informacijskih izdelkov.
(domača stran -> Information Scientifique et Technique -> Bases de données scientifiques de l'INRA)

intelektualna lastnina; intellectual property
Pravice, ki izhajajo iz intelektualne aktivnosti na industrijskem, znanstvenem, literarnem in umetniškem področju. Intelektualna lastnina se formalno deli na avtorske pravice, topografijo polprevodniških vezij in industrijsko lastnino. Slednja zajema patente, modele in vzorce, blagovne in storitvene znamke in geografske označbe porekla blaga (po definiciji Urada RS za intelektualno lastnino). Glej tudi WIPO ter klasifikacijo IPC.

inventarna številka; accession number
Enolično določena zaporedna številka, ki se priredi dokumentu ob njegovem zapisu (vnosu) v neko zbirko (katalog). Ta številka pomeni le časovni red vnosa dokumenta v zbirko.

IPC
International Patent Classification. Mednarodna patentna klasifikacija. Vzdržuje jo WIPO.

ISBN
International Standard Book Number. Enotna desetmestna mednarodna šifra, ki jo pridobi knjiga, preden gre v tisk.
Prim.: Zadruga v primerjalnem pravu. ISBN 961-6190-04-0

ISI
Institute for Scientific Information. Sedaj v sklopu sistema Thomson Reuters. Najpomembnejša svetovna ustanova za zbiranje, vrednotenje in razširjanje znanstvenih informacij z vseh področij naravoslovja tehnike, družboslovja, umetnosti in humanistike, sedaj Thomson Reuters. Gradi sisteme, kot so npr. Current Contents, Web of Science (SCI, SSCI, AHCI) oz. ISI Web of Knowledge. Značilnost zbirk je vrednotenje citirana prek faktorja vpliva.

ISI Current Contents, sedaj Thomson Reuters
tudi ISI Current Contents Connect. Ena najpomembnejših svetovnih bibliografskih podatovnih zbirk za vsa področja naravoslovja tehnike, družboslovja, umetnosti in humanistike. Zajema skoraj iste dokumente kot ISI Web of Science, vendar s to razliko, da pri ISI CCC ni moč preverjati citiranja člankov. Zbirka je dostopna proti plačilu.

(ISI) Proceedings, sedaj Thomson Reuters
Zbirka, ki zajema referate oz. prispevke z uglednih znanstvenih in tehničnih posvetovanj, konferenc ipd. Prej ISTP (Index to Scientific & Technical Proceedings). Zbirka je dostopna proti plačilu.

(ISI) Web of Knowledge - sedaj Thomson Reuters - dostop prek mrežne licence ->  portal IZUM
Nov multidisciplinarni informacijski sistem organizacije ISI, ki v enotni iskalni sistem (CrossSearch) poleg večine izdelkov oz. zbirk ISI, kot npr. ISI Web of Science, ISI Current Contents, ISI Proceedings, zajema tudi druge zbirke, npr. CAB Abstracts in BIOSIS Previews. Sistem je dostopen proti plačilu.

(ISI) Web of Science - sedaj Thomson Reuters, v sklopu sistema (ISI) Web of Knowledge
Najpomembnejša svetovna citatna bibliografska podatkovna zbirka oz. informacijski sistem za področja naravoslovja tehnike, družboslovja, umetnosti in humanistike. Zajema osnovne in razširjene podatke iz podzbirk SCI, SSCI in AHCI. Leta 2002 je indeksirala okrog 8,500 naslovov revij. Zbirko gradi ISI. Zajema skoraj iste dokumente kot ISI Current Contents. Za uporabnike z licenco oz. geslom je zbirka pri nas dostopna prek naslova domače strani IZUM. Glej tudi faktor vpliva.

iskalna gesla; search terms
Izrazi oz. pojmi, ki jih uporabljamo pri iskanju informacij v nekem informacijskem sistemu. To so lahko vsi izrazi, ki se jih domislimo, lahko pa tudi predhodno definirana predmetna gesla (npr. deskriptorji ali predmetne kategorije) iz kontroliranih slovarjev.

iskalna sintaksa; search syntax
Algoritem, ki poveže predmetna gesla in iskalne operatorje (Boolovi operatorji, operatorji bližine) po nekih kriterijih, ki določajo, kako naj se izvede računalniško iskanje oz. poizvedba. Zajemanje ednine, množine, različne končnice besed ipd. je odvisno od značilnosti iskalnih sistemov. Glej tudi krajšanje ter krnilnik. V iskalni sintaksi se lahko pojavljajo tudi predpone, ki določajo polje, kjer naj se pojavi določeno geslo.
Prim.: sintaksa
(dogs OR cats) AND diseases prikliče dokumente bodisi o psih bodisi mačkah, v njih pa so vedno omenjene tudi bolezni.
Pomen oklepajev:
(A or B) and C -> kombinacije
AC, BC, ABC
A or B and C -> kombinacije A, BC, ABC

iskalni operatorji; search operators
glej Boolovi / logični operatorji ter operatorji bližine.

iskanje po celotnem (polnem) besedilu; full text searching
Iskanje, ki se izvaja z vsemi pojmi iz nekega zapisa, bodisi bibliografskega zapisa bodisi (celotnega) polnega besedila, npr. nekega članka iz elektronske revije. Glej tudi iskanje po celotnem besedilu.

iskanje po celotnem besedilu; free text searching
Iskanje, ki se izvaja s prosto oblikovanimi vsebinskimi pojmi, torej vsemi izrazi, ki se jih domislimo, in ne le zgolj s predhodno definiranimi predmetnimi gesli (npr. deskriptorji). Tudi iskanje po vseh poljih nekega zapisa (npr. avtor, naslov, vir ...). Glej tudi iskanje po celotnem (polnem) besedilu. V praksi se izraza free text in full-text pogosto uporabljata sinonimno, kar sicer ni povsem natančno, vendar pa zaradi novih informacijskih sistemov, kjer je prek bibliografskega zapisa možen dostop tudi do polnih besedil, takšno razlikovanje ni več tako pomembno, tako da tudi slovensko poimenovanje ni najbolj natančno določeno.

iskanje; searching
tudi poizvedba; search. Postopek pridobivanja informacij, kjer izmed množice podatkov v nekem informacijskem sistemu pridobimo zase relevantne informacije z vpisom (ali izborom) nekega iskalnega gesla ali iskalne sintakse, iskanje pa zaženemo s pritiskom tipke Ctrl ali klikom na ustrezno ikono. Če je priklicanih podatkov več, jih lahko "prebrskamo" tudi s pregledovanjem oz. listanjem.
Iskanje se v številnih zbirkah lahko izvede na več načinov, npr. kot
preprosto iskanje ali kot izpopolnjeno iskanje.

Iskalne ikone imajo lahko različna imena, ki pa načelno označujejo isto operacijo: najdi, išči; search, find, go, lookup, show, submit to database, start
...

ISO
International Standards Organization. Ime, ki označuje mednarodne standarde in izhaja iz kratice mednarodne organizacije za standardizacijo v Ženevi. Standardi ISO so podlaga velikemu številu slovenskih nacionalnih standardov SIST

ISO 3166
Mednarodne oznake/kode držav in ozemelj, standardizirane po predlogu ISO. Dvočrkovna oznaka (A2, Alpha-2), tročrkovna oznaka (A3, Alpha-3) in troštevilčna oznaka (N3, Numeric-3).
Prim.: Slovenija: SI, SVN, 705; Velika Britanija GB, GBR, 826; Francija FR, FRA, 250; Nemčija DE, DEU, 276; Italija IT, ITA, 380, Hrvaška HR, HRV, 191.

ISO 639
Mednarodne oznake/kode jezikov, standardizirane po predlogu ISO. Dvočrkovna oznaka (639-1) in tročrkovna oznaka (639-2).
Prim.: Sloven
ščina: sl, slv; angleščina: en, eng; francoščina: fr, fre; nemščina: de, ger/deu; hrvaščina: hr, scr/hrv

ISSN
International Standard Serial Number. Enotna osemmestna mednarodna šifra, ki jo pridobi revija (oz. serijska publikacija) ob začetku izhajanja.
P
rim.: Gozdarski vestnik. ISSN 0017-2723

ISTP
Index to Scientific & Technical Proceedings. Nekdanja zbirka in istoimenski referatni časopis ustanove ISI. Zdaj jo zamenjuje zbirka ISI Proceedings.

IUFRO
International Union of Forest Research Organizations. Mednarodno gozdarsko omrežje oz. združenje raziskovalcev in strokovnjakov s področja gozdarstva. IUFRO pripravlja tudi lastne informacijske izdelke.

izpopolnjeno iskanje; advanced searching
tudi izpopolnjeno iskanje, zmogljivo iskanje; full, expert, complex, complete, comprehensive searching. Način iskanja, kjer se iskalna gesla zapišejo v različna iskalna polja, in kjer se iskanje potem izvaja po teh predhodno določenih poljih. Ponavadi je možno še posebej določati relacijo med polji: dve različni polji (ali več polj) se lahko povezujeta z operatorji IN, ALI ter NE. Glej tudi preprosto iskanje.
Iskanje po zbirki
COBIB se izvaja na tri načine: osnovno iskanje, izbirno iskanje ter ukazno iskanje. Pri osnovnem in izbirnem iskanju se morajo iskalna gesla vnesti v natančno določena iskalna polja, zato gre pri tem formalno za izpopolnjeno iskanje. Pri ukaznem iskanju pa se gesla skupaj z iskalnimi operatorji in predponami (ter tudi priponami) oblikujejo v enoten iskalni algoritem (iskalna sintaksa) v enem samem polju, zato gre pri tem iskanju tehnično za preprosto iskanje, ki pa sicer ni tako preprosto.

IZUM
Institut informacijskih znanosti. Institute of Information Science. Slovenski informacijski in bibliografski infrastrukturni servis. Koordinator skupnih osnov računalniško podprtega knjižničnega informacijskega sistema (COBISS) in znanstvenega informiranja v Sloveniji, ki ga gradi skupaj s sodelujočimi knjižnicami in informacijskimi centri.

izvirni znanstveni članek; scientific article
tudi raziskovalni članek; research article, scholarly article. Prva objava (praviloma recenzirana (peer reviewed, refereed)) originalnih raziskovalnih rezultatov, predstavljenih v taki obliki, da se raziskava lahko ponovi, ugotovitve pa preverijo. Tak članek je v naravoslovju in tehniki praviloma strukturiran po shemi IMRAD, na drugih področjih pa lahko tudi deskriptivno, kjer so opazovanja podana v kakšnem drugem vrstnem redu, npr. kronološko ali po tematiki. Glej tudi tipologija dokumentov.

izvleček; abstract
Kratek in jedrnat pregled vsebine nekega dokumenta. Pri znanstvenih/eksperimentalnih člankih naj bi izvleček navajal namen, tehnike oz. metodologijo in glavne rezultate raziskave, v vrstnem redu strukture IMRAD. V takem primeru je to informativni izvleček (informative abstract). Če izvleček zgolj posredno opisuje vsebino dokumenta brez navajanja konkretnih podatkov, se imenuje indikativni izvleček (indicative abstract). Standardni izvleček ima navadno do 250 besed, nahaja pa se za naslovom prispevka in še pred besedilom. Izvleček ni isto kot povzetek ali anotacija.

JCR
Journal Citation Reports. Poročilu o citiranosti revij, ki objavlja faktorje vpliva revij iz sistema ISI.

kibermetrija; cybermetrics
Glej bibliometrija.

klasifikacija; classification
Razvrščanje dokumentov v skupine ali sisteme po nekih določenih kriterijih, navadno vsebinskih. Označevanje dokumentov z nekimi širšimi predmetnimi gesli oz. vsebinskimi sklopi (npr. predmetnimi kategorijami). Klasifikacijski sistemi so pogosto strukturirani na več ravneh, po načelu drevesastih struktur oz. hierarhično v razrede, podrazrede ipd. Glej hierarhična klasifikacija.

klicni dostop, klicna povezava; dial-up access, dial-up connection
Dostop do informacijskega sistema prek telefonskega priključka. Glej namenski vod.

ključne besede; keywords (key words)
Izrazi oz. pojmi (ožja predmetna gesla), ki se uporabljajo za označevanje vsebine dokumentov, in sicer na vsebinsko podroben način (primerjaj s precej širšimi predmetnimi kategorijami). Izraz deskriptorji se navadno uporablja le za tiste ključne besede, ki jih določa nek kontrolirani slovar, npr. tezaver. V nekaterih sistemih (prim. COBIB) se izraz ključne besede uporablja za vse iskalne pojme, npr. tudi za naslov, avtorje, vir ipd.

knjiga; book
tudi monografija; monograph. Publikacija, v kateri se sistematično obravnava nek problem, predmet, oseba, dogodek ipd., in sicer v enem zvezku oz. v določenem številu zvezkov, ki se objavljajo istočasno ali v vnaprej določenem časovnem obdobju. Znanstvena monografija je specializirana knjiga. Po klasični definiciji organizacije UNESCO mora imeti knjiga vsaj 49 strani, drugače je taka publikacija brošura. V razmerah elektronskega publiciranja je ta definicija manj relevantna. Glej tudi tipologija dokumentov.

knjižna zbirka; monographic series
Samostojne monografije s samostojnimi naslovi, ki izhajajo v nekih določenih časovnih intervalih, a pod skupnim naslovom za zbirko: Studies on Agricultural Economics and Policy; Studia humanitatis; Kondor. Knjižna zbirka je lahko opremljena tako z ISSN kot ISBN:
Studies on Agricultural Economics and Policy.
ISBN 961-6190-07-5; ISSN 0351-3114. Glej tudi tipologija dokumentov.

koda za dostop; access code
Šifra, ki omogoči dostop do nekega informacijskega sistema z omejeno dostopnostjo, npr. uporabniško ime, geslo, PIN (Personal Identification Number).

kompendij; compendium
Dokument, ki na pregleden, a jedrnat način sintetizira znanje z nekega področja; navadno nek priročnik ali pregled.

konferenca, posvetovanje; conference
Srečanje znanstvenikov ali strokovnjakov z nekega področja, kjer le-ti predstavijo svoje raziskovalno ali strokovno delo, in sicer v obliki prispevkov oz. referatov, ki navadno izidejo kot somostojni zbornik (proceedings). Za tovrstna posvetovanja se tako v slovenščini kot drugih jezikih lahko uporabljajo precej različni izrazi, ki pa imajo v praksi bolj ali manj sinonimen pomen: delavnica, dnevi, konferenca, kongres, okrogla miza, posvetovanje, simpozij ... (colloquium, conference, congress, consultation, convention, forum, international days, international session, meeting, round table, symposium, workshop ...). Glej tudi tipologija dokumentov.

kontrolirani slovar; controlled vocabulary
Normirani, nadzorovani besednjak. Seznam predhodno definiranih predmetnih gesel, predvsem deskriptorjev (npr. tezaver), lahko pa tudi širših (predmetne kategorije), ki omogočajo natančno vsebinsko iskanje (in indeksiranje) v nekem določenem informacijskem sistemu. Primerjaj: prosto oblikovane oznake.
Primer rabe načela predhodno definiranih gesel v
tezavru AGROVOC: pri rastlini v obdobju vegetacije se uporablja latinsko ime, po spravilu pridelka pa angleško ime in npr. v kombinaciji z ustreznim deskriptorjem za vidik: Solanum tuberosum / diseases; potatoes / diseases.

konzorcij; consortium
Povezovanje in sodelovanje knjižnic za skupno oz. vzajemno nabavo in uporabe virov, predvsem podatkovnih zbirk in elektronskih revij; z namenom prihranka finančnih sredstev.

korporativno ime; corporate name
tudi ime korporacije. Ime ustanove, organizacije, združenja ipd., ki je organizator nekega posvetovanja ali založnik dokumenta (publikacije).

krajšanje; truncation
tudi krnitev besed oz izrazov z rabo različnih nadomestnih znakov oz. simbolov (npr. *, ?, !, $) z namenom, da bi pri iskanju priklicali kar največ oblik neke besede. Krajšanje se predvideva predvsem na koncu (desna okrajšava, npr za priklic različnih sklonskih ali številčnih oblik; prim. rastlin*; horse* -> rastlin, rastline, rastlinski, rastlinskega; horse, horses ... vendar tudi horsepower, horseshoe...). Levo krajšanje (na začetku besede) je redko, npr. nekoč pri Current Contents na disketah, kjer pa zdaj v spletno-dostopni obliki te možnosti ni več. Pretirana in slabo premišljena krajšanja močno obremenjujeo iskalni sistem, zmanjšujejo natančnost in povečujejo šum.
Nadomestni znaki se v nekaterih zbirkah lahko upor
abljajo tudi sredi besede (npr. za priklic različnih pravopisnih oblik zapisa neke besede. Nekateri sistemi ločijo med znaki, ki nadomeščajo natanko eno črko, in med znaki, ki nadomeščajo poljubno število črk; prim. analy?ing, col*r -> analysing, analyzing; color, colour, colateral ... ).

Nekateri iskalni sistemi poiščejo vse besede, ki vsebujejo nek sklop znakov, tudi če ne uporabimo nadomestnega znaka, tako kot npr. pri enostavnem iskanju z ukazom "Ctrl F". Nekateri sistemi (npr. Google) pa krajšanja sploh ne omogočajo (predvsem zaradi potencialno prevelikega
priklica podatkov). Tak problem lahko delno rešimo z nizanjem izrazov s pomočjo operatorja ALI. Glej tudi krnilnik.

kratica (akronim); acronym
Okrajšava, ki nastane z rabo začetnih (ali specifičnih) črk besed, ki tvorijo oz. (približno) predstavljajo nek pojem, npr.: FAO (Food and Agriculture Organization), ERASMUS (EuRopean community Action Scheme for the Mobility of University Students). V slovenščini lahko kratice pridobijo samostalniško rabo in se pišejo tudi z malimi črkami ter sklanjajo (Unesco, Unesca ...), vendar je tak način pogosto okoren, zato je bolj priporočljivo stavek ustrezno predelati: pri organizaciji FAO namesto pri FAU (Fau). Pri kraticah se med črkami ločila ne zapisujejo.

kratki zapis; brief record (brief fields)
Prikaz oz. izpis uporabniško pomembnejših polj zapisa v neki zbirki.
Nekatera
polja za povprečnega uporabnika nimajo posebne informacijske vrednosti (npr. inventarna številka, ISSN) ali pa so za hitro informacijsko listanje oz. brskanje med zadetki predolga (npr. ključne besede, izvleček), zato se pri večini zbirk privzeto najprej prikaže kratki zapis (npr. avtor, naslov ...). Če želimo videti vsa polja, lahko navadno izberemo možnost celotnega zapisa.

križno napotilo; cross-reference
tudi križna kazalka. Dodatno usmerjanje od enega gesla k še drugim značnicam ali geslom, najpogosteje z napotilom glej (see), glej tudi (see also), rabi, uporabi  (use)....

krnilnik; stemmer
Programsko orodje, ki v nekem iskalnem sistemu določi skupni imenovalec za prikaz nekega pojma. Če iščemo s tem skupnim imenovalcem, bo iskalnik našel vse oblike takega pojma, torej ne glede na spol, sklon in število. To je še posebej zanimivo pri slovenščini, kjer izrazi tvorijo zelo različne oblike.

Če s slovenskim iskalnikom
Najdi.Si vpišemo  izraz "pšenica" bo torej iskalnik našel tudi izraze pšenice, pšenici, pšenico ...
Ker pa program hrani številne morfološke izpeljave najrazličnejših pojmov, ki se generirajo avtomatsko, lahko pri tem včasih pridobimo tudi ogromno šuma iz drugih izrazov. Če npr. iščemo podatke za žitno vrsto
"pira" (Triticum spelta), bo program našel tudi izpeljanke iz Piran, pire, pirat .... Če krnilnik izključimo, bomo dobili le pojme v imenovalniku, pa še takrat bo kar nekaj zabave oz. šuma: "steklenico dobrega pira".

kumulativno kazalo; cumulative index
Kazalo, ki kumulativno povzame podatke iz že prej objavljenih kazal, najpogosteje iz vseh številk nekega letnika. Lahko objavljeno kot samostojna publikacija. V rabi predvsem nekoč pri referatnih časopisih.

LCC
Library of Congress Classification. Klasifikacijski sistem oz. klasifikacija ameriške kongresne knjižnice, temelječ na sistematičnem razvrščanju vseh področij znanja v dvajset glavnih kategorij in nato v podkategorije po hierarhičnem abecednem načelu, v rabi tudi v ameriških visokošolskih in raziskovalnih knjižnicah. Splošne in nižješolske knjižnice uporabljajo sistem DDC.

LCSH
Library of Congress Subject Headings. Obsežni seznami predmetnih gesel iz sistema LCC, ki jih za označevanje vsebine dokumentov uporablja ameriška kongresna knjižnica in večina visokošolskih in raziskovalnih knjižnic v ZDA. Klasifikacijski sistem LCSH sodi med kontrolirane slovarje.

linijsko; online
tudi neposredno, povezano. Način (mrežnega) računalniškega dostopanja do nekega informacijskega sistema (kataloga, zbirke ...) npr. pri katalogih tipa OPAC.

list; leaf
tudi folij; folio. Osnovna fizična sestavna enota tiskanih publikacij, ki sestoji iz dveh strani. Če je list v neki publikaciji potiskan ali popisan le na eni strani (na desni - recto), se imenuje folio, in se v bibliografskem zapisu lahko številči posebej, kar navadno označuje kratica fol. ali f. Ta oznaka je bila včasih v rabi predvsem pri sivi literaturi (diplomska dela, disertacije, poročila ...), zdaj pa se v praksi večinoma številči z "navadnimi" stranmi.

listanje; browsing
tudi pregledovanje, brskanje. Zaporedno pregledovanje podatkov na zaslonu. Podatke tako pregledujemo navadno takrat, ko smo število informacij že zožili z nekim usmerjenim iskanjem.

listkovni katalog; card catalogue
Predstavitev knjižnične zaloge oz. fonda v obliki listkov, razvrščenih po različnih kriterijih v kataložne omare. Listkovne kataloge so že pred časom zamenjali računalniški katalogi (OPAC), vendar pa nekatere knjižnice starejših dokumentov (še) niso prenesle v digitalizirano obliko, zato je možno, da so informacije o takih dokumentih še zmeraj dostopne le prek listkov.

ločena paginacija; separate pagination
tudi ločeno številčenje strani. Številčenje strani, ki se začne s stranjo ena pri vsakem zvezku nekega letnika, za razliko od tekoče paginacije, ki se začne s prvo stranjo prve številke in se nadaljuje do zadnje številke zvezkov nekega letnika.
Prim.: Zbornik Biotehniške fakultete
uporablja tekočo paginacijo, Acta biologica slovenica pa ločeno.

ločevanje malih in velikih črk; case-sensitive search
Raven občutljivosti programa za ločevanje iskanja po malih ali velikih črkah. Nekateri sistemi to možnost ponujajo, drugi pa ne. Pri sistemih, ki to možnost imajo, iskanje z malimi črkami navadno prikliče tako male kot velike črke, iskanje z velikimi črkami pa samo (natanko) velike. To je priročno še posebej pri nekaterih kraticah, kjer iskanje z vsemi črkami včasih prinese preveč šuma, seveda ob predpostavki, da se take kratice pišejo zgolj z velikimi črkami, kar pa pri kraticah ni nujno.
Prim.: LISA (Library and Informatio
n Science Abstracts)

ločilec; delimiter
Znak, ki v izpisu podatkov (npr. zapisov iz podatkovnih zbirk) medsebojno loči polja ali podpolja v zapisih; npr. znaki / # , ; .

Lotkov zakon; Lotka's law
Ta zakon kvantificira dejstvo, da majhno število visoko produktivnih avtorjev o neki problematiki objavi zelo veliko člankov, večina avtorjev pa o tej problematiki objavi le po en članek: število tistih, ki objavijo n prispevkov je 1/n2 tistih, ki objavijo le po en prispevek. Teoretično je slednjih vedno okrog 60%.
Glej tudi
Bradfordov zakon, Zipfov zakon.

MARC
MAchine-Readable Cataloging. Standard, ki je namenjen (mednarodno) poenotenemu opisu posameznih polj in podpolj v računalniških katalogih. Na standard MARC se navezujejo številni nacionalni standardi za gradnjo računalniških knjižničnih katalogov (npr. COMARC, UNIMARC ...). Standard MARC omogoča mednarodno standardizirano izmenjavo bibliografsko-kataložnih informacij, npr. v okviru OCLC.

medknjižnična izposoja; interlibrary loan
Posebna storitev knjižnice oz. način izposojanja-dobave dokumentov, kjer knjižnica posreduje pri dobavi dokumenta iz neke druge knjižnice. Kratica ILL.

MEDLINE
Najpomembnejša svetovna zbirka za področje medicine oz. biomedicine. Gradi jo ameriška knjižnica NLM (National Library of Medicine). Za biotehnike je zanimiva zaradi področij, kot so veterina, prehranska varnost, farmakologija zdravilnih rastlin, biotehnologija, genetika ipd. Indeksira več kot 4.500 biomedicinskih revij in trenutno zajema več kot 12 mio. zapisov. Dostopna je javno prek sistema PubMed.

MeSH
Tezaver zbirke Medline. Najpomembnejši svetovni tezaver za področje medicine oz. biomedicine; poleg originalne angleške verzije obstajajo delni ali celotni prevodi v številne druge jezike,  v organizaciji IBMI tudi v slovenščino.

metapodatki; metadata
Podatki o podatkih. Opis strukture in vsebine podatkov, navadno v rabi za opis strukture spletnih dokumentov. Teh podatkov uporabnik neke spletne strani ne vidi. Glej Dublin Core Metadata Initiative.

MIRS
Glej Urad Republike Slovenije za meroslovje.

model ; industrial design
Model je izključna pravica fizične ali pravne osebe s katero se zavaruje videz izdelka, ki je nov in ima individualno naravo. Videz izdelka pomeni izgled celotnega izdelka ali njegovega dela, ki izhaja iz značilnosti, zlasti linij, obrisov, barv, oblike, teksture oziroma materialov izdelka samega ali ornamentov na njem (po definiciji Urada RS za intelektualno lastnino). Glej intelektualna lastnina.

nadomestni znak; wild card
Znak oz. simbol, ki nadomesti poljubno število črk oz. znakov, navadno v funkciji desnega krajšanja ali krnitve, lahko pa tudi sredi besede. Najpogostejši (univerzalni) nadomestni znak je zvezdica, za nadomeščanje sredi besede lahko tudi vprašaj, klicaj ipd. Nekateri sistemi omogočajo tudi to, da se z različnimi znaki nadomesti natančno določeno število črk. Glej krajšanje in krnilnik.

NAL
National Agricultural Library. Ameriška nacionalna (državna) kmetijska knjižnica; v sestavi kmetijske raziskovalne službe ARS (Agricultural Research Service) pri ameriškem kmetijskem ministrstvu USDA (U.S. Department of Agriculture). Največja kmetijska knjižnica na svetu. Nahaja se v kraju Beltsville, Maryland (predmestje glavnega mesta ZDA Washingtona D.C.).

namenski vod; dedicated line
Direktni dostop do informacijskega sistema prek voda, rezerviranega le za ta namen. Glej klicni dostop.

naravni jezik; natural language
Jezik, ki ga za govorno sporazumevanje uporabljajo ljudje, za razliko od umetnega jezika, ki se uporablja predvsem v programskih algoritmih in kjer je treba natančno določiti vsak pomen izraza oz. ukaza. V večini primerov računalniškega iskanja se lahko uporablja shematiziran naravni jezik, kjer pa je treba pri iskanju upoštevati določena pravila tako glede iskalne sintakse oz. rabe logičnih operatorjev kot glede izrazov oz. pojmov (kontrolirani slovarji, predmetna gesla). Iskalni sistemi, ki omogočajo rabo naravnega jezika v obliki celotnih stavkov z vsemi skladenjskimi zakonitostmi, so redki, njihova zanesljivost (priklic, natančnost zadetkov) pa še ni dovolj dobra.

Narodna in univerzitetna knjižnica
NUK. National and University Library. Slovenska nacionalna in univerzitetna knjižnica. Posrednik številnih specializiranih podatkovnih zbirk in koordinator konzorcijev za nabavo elektronskih informacijskih virov. Nastanek sega v l. 1774 (kot licejska knjižnica, delno s knjigami iz pogorelega jezuitskega kolegija). Od 1807 dalje zbira obvezne izvode publikacij, natisnjenih ali izdanih na območju Slovenije. Od 1919 dalje deluje kot centralna univerzitetna knjižnica. Uradni naziv Univerzitetna knjižnica je dobila leta 1938. Na današnji lokaciji se nahaja od 1941 dalje. Leta 1945 je pridobila status slovenske nacionalne knjižnice in se preimenovala v Narodno in univerzitetno knjižnico.

naslov; title
Naslov dokumenta na analitični ravni (prispevka, sestavka v knjigi, knjige ipd). Osnovni element avtorske vsebinske sinteze nekega dokumenta. Kvalitetni naslov mora pri znanstvenih dokumentih definirati vsebino dokumenta. Vsebino lahko še natančneje razloži podnaslov. Naslov se v informacijskih sistemih oz. bibliografskih podatkovnih zbirkah na analitični ravni najpogosteje navaja kot title (predpona TI), naslov periodične publikacije ali ime založbe pa kot source (predpona SO).

naslovna stran; title page
tudi naslovnica; title leaf. Stran, ki v neki publikaciji sledi platnicam. Naslovna stran torej ni isto kot platnice! V dokumentalistično formalnem smislu so relevantni tisti podatki, ki so objavljeni na naslovni strani.

natančnost; precision
Parameter uspešnosti ali natančnosti neke poizvedbe oz. iskanja informacij. Količnik med za nas relevantnimi podatki, ki smo jih dobili pri nekem iskanju v nekem informacijskem sistemu, in med vsemi podatki, ki smo jih pridobili pri tem iskanju.
Prim.: natančnost
0,7 pomeni, da je med 100 zapisi, ki smo jih pri iskanju pridobili iz neke zbirke, za nas relevantnih le 70 zapisov. 30 zapisov v tem primeru predstavlja šum. Glej tudi priklic. Navadno velja, da z izboljševanjem priklica zmanjšujemo natančnost oz. povečujemo šum in obratno.

natisnjeni izvod; hard copy
tudi papirnata kopija. Dokument (najpogosteje članek), navadno dostopen kot celotno besedilo prek informacijskega sistema in natisnjen na papir.

nedeskriptor; non-descriptor
Izraz, ki je odsvetovan in ga za potrebe iskanja v nekem informacijskem sistemu nadomešča standardizirani deskriptor iz tezavra.

normativna kontrola; authority control
Avtomatska kontrola pravilnega vnosa določenih elementov bibliografskega zapisa, ki se pojavljajo pogosto in morajo biti vedno zapisani na enak način (npr. imena avtorjev, naslovi periodičnih publikacij, deskriptorji). V primeru (tipkarske) napake program vnašalca sproti (ali naknadno) obvesti, da gre za neko napako.

NT (Narrower Term)
Ožji izraz. Označevalec odnosa (kazalka ali napotilo), ki nas od enega deskriptorja usmerja k drugim ožjim (nižjim) deskriptorjem. Tu gre za hierarhični odnos med dvema deskriptorjema. Glej tudi BT ter primere pri drevesastih strukturah.

obvezni izvod; deposit copy, legal deposit
Obvezni izvod publikacij je zakonsko predpisan način zbiranja vseh vrst gradiva ne glede na nosilec zapisa, na osnovi katerega prejemajo določene knjižnice en ali več izvodov vsake knjige ali druge publikacije, ki je bila natisnjena ali je izšla v okviru neke administrativne enote. Zakon o obveznem pošiljanju tiskov predpisuje zavezancem, da oddajo določeno število izvodov vseh publikacij takoj, ko so izdelane (po definiciji NUK). Narodna in univerzitetna knjižnica od leta 1807 zbira obvezne izvode publikacij, natisnjenih ali izdanih na območju Slovenije. Na tem temelju se gradi slovenska temeljna nacionalna zbirka Slovenika.

OCLC
Online Computer Library Center. Mednarodni knjižnični računalniški informacijski sistem, ki združuje tisoče knjižnic z vsega sveta in desetine milijonov kataložnih in bibliografskih zapisov (predvsem takih v standardu MARC) ter tako omogoča globalno avtomatizirano medknjižnično izposojo dokumentov, naročanje kopij člankov ipd.

OCLC FirstSearch
Servis, ki omogoča dostop do baze Electronic Collections Online (ECO) s polnimi besedili člankov. Le prek gesla.

okrajšava; abbreviation
Okrajšana beseda ali besedni sklop, npr. str., npr., Ph. D., op. cit. Nekatere okrajšave se pišejo z malimi, druge z velikimi črkami, s pikami, presledki ali brez. Raba ločil, presledkov, malih in velikih črk ni natančno predpisana (am, AM; MSc, M Sc, M.Sc., M. Sc.). Razlika med pojmovanjem okrajšav ali kratic (akronimov) ni vedno natančno določena, vendar pa načelno velja, da enostavne okrajšave ne pridobijo samostalniške rabe, kratice pa lahko. Glej akademske okrajšave.

OPAC
Online Public Access Catalog. Javni računalniški katalog. Mednarodno načelo javnega (navadno brezplačnega dostopa, ki ni omejevan s kodo za dostop) neposrednega linijskega dostopa do kataloga neke knjižnice ali informacijskega sistema; npr. OPAC v sistemu COBISS/COBIB, OPAC v sistemu ameriške knjižnice NAL ipd.

operator ALI; Boolean OR
Unija. Prisotnost (zveza) najmanj (vsaj) enega od tistih pojmov, ki jih povezuje ta operator. Glej Boolovi / logični operatorji.

operator IN; Boolean AND
Presek. Obvezna hkratna prisotnost (presek) pojmov, ki jih povezuje ta operator. V številnih informacijskih sistemih se operator IN nadomešča kar s presledkom. Glej Boolovi / logični operatorji.

operator NE (IN NE); Boolean NOT (AND NOT)
Negacija. Izključevanje (izločevanje, odštevanje) pojmov na desni strani. Če imamo npr. tri pojme, zaporedno povezane z NE, s tem zahtevamo izključitev drugega in tretjega pojma. Glej Boolovi / logični operatorji.

operatorji bližine; proximity operators
Operatorji NEAR, WITH, ipd. Operatorji za zasnovo specifičnih iskalnih sintaks v nekaterih podatkovnih zbirkah, Natančneje določajo način sopojavnosti dveh iskalnih pojmov. Glej Boolovi / logični operatorji.

Prim. iz sistema COBISS, ukazno
iskanje.
Operator with
(W) določi pojavnost skupaj, in to v natančno določenem vrstnem redu, operator near (N) določi pojavnost skupaj, a v poljubnem vrstnem redu, operator subfield (S) določi pojavnost vsaj v istem polju ali podpolju zapisa, ne pa nujno skupaj.

opomba na koncu; endnote
Krajše pojasnilo k nekemu elementu iz besedila, napisano na koncu poglavja ali na koncu dokumenta oz. publikacije. Besedilo in opombo ponavadi povezuje arabska številka ali mala tiskana črka v dvignjenem naboru. Glej tudi opomba pod črto.

opomba pod črto; footnote
Kratek zapis na dnu strani, ki podrobneje razloži nek podatek iz besedila na tisti strani. Besedilo in opombo ponavadi povezuje arabska številka ali mala tiskana črka v dvignjenem naboru. Glej opomba na koncu.

OVID
Namenski program (platforma, portal) za pregledovanje različnih bibliografskih podatkovnih zbirk. Lastnik/založba WoltersKluwer. Zbirke so dostopne na temelju naročnine, pri nas prek IP slovenskih univez.

pagina viva; running head
Sprotni naslov. Na vsaki strani ponavljajoč se enak prikaz osnovnih bibliografskih podatkov o neki številki periodične publikacije (npr. skrajšani naslov publikacije, leto, letnik (volumen), številka zvezka), navadno poravnanih v eno vrsto in prikazanih na vrhu ali na dnu strani.

patent; patent
Patent je izum, ki je nov, inventiven in je industrijsko uporabljiv. Odkritja, znanstvene teorije, matematične metode in druga pravila, načrti, metode in postopki za duhovno aktivnost se neposredno kot taki ne štejejo za izume in torej ne morejo biti predmet patentnega varstva. Patent ne sme biti podeljen za izume kirurškega ali diagnostičnega postopka ali postopka zdravljenja, ki se uporablja neposredno na živem človeškem ali živalskem telesu, razen izuma, ki se nanaša na izdelke, predvsem na snovi in zmesi, ki se uporabljajo pri takšnem postopku (po definiciji Urada RS za intelektualno lastnino). Glej intelektualna lastnina.

platnice; cover
Zunanji zaščitni listi pri tiskanih dokumentih, ki jim nato sledi naslovna stran. Platnice niso isto kot naslovna stran! V dokumentalistično formalnem smislu so relevantni tisti podatki, ki so objavljeni na naslovni strani.

podatek; data
Dejstvo, ki šele po neki oceni oz. analizi ali obdelavi pridobi (ali pa tudi ne) vrednost informacije. Če nekaj že poznamo ali pa tisto za nas ni relevantno, to za nas ni informacija. Podatki so v angleščini množinski samostalnik (iz deležnika latinskega glagola dare; datum: nekaj, kar je (po)dano). V ednini se formalno lahko uporabi oblika "piece of data" (data were available, piece of data was available).

podpora uporabnikom; help-desk
Dežurna pomoč in svetovanje uporabnikom nekega informacijskega sistema, navadno prek e-pošte ali telefona.

polje (v podatkovni zbirki); field (in a database)
Osnovna enota v neki zbirki, ki pogosto določa (omejuje) možnosti iskanja in razvrščanja (sortiranja), zlasti če zbirka ni indeksirana/invertirana po vseh posameznih besedah, kar se pojavlja pri velikih spletno dostopnih zbirkah. Osnovna polja so npr. avtor, naslov dela, vir, jezik, leto, ključne besede/deskriptorji, izvleček ipd. Strukture različnih zbirk se lahko razlikujejo, za potrebe iskanja po specifičnih poljih pa so v rabi tudi različne predpone. V zbirki CAB Abstracts se npr. ključne besede lahko nahajajo v štirih različnih poljih, v  zbirki AGRIS v treh, ipd.

poljudni članek; popular article
Popularizacija znanstvenih ali strokovnih spoznanj, objavljenih praviloma v splošnih revijah in časnikih. Tako poljudni kot strokovni članek se v angleščini pogosto pojavljata pod istim imenom popular article ali general-interest article. Glej tudi tipologija dokumentov.

polletni; bi-annual
tudi polletnik, polletna publikacija. Publikacija, ki izide dvakrat letno oz. na pol leta. Zaradi zamenjave z izrazom biennial (publikacija, ki izide enkrat na dve leti, dvoletnik) se v angleščini uporabljajo tudi izrazi half-yearly, twice yearly ali semi-annual.

polmesečni; semi-monthly
tudi polmesečnik. Publikacija, ki izide dvakrat mesečno. Podobno, vendar ni enako kot štirinajstdnevnik (biweekly).

polno besedilo; full text
Celotno besedilo dokumenta (in ne le zgolj bibliografski zapis), navadno v smislu dostopnosti prek nekega informacijskega sistema/kataloga. Pri elektronskih revijah to pomeni, da je linijsko direktno in takoj dostopno celotno originalno besedilo članka.

poster; poster
Način grafične predstavitve znanstvenega ali strokovnega dela, ki nadomesti govorno predstavitev in objavo prispevka na konferenci.

povzetek; summary
Povzetek je, podobno kot izvleček, kratko predstavljena bistvena vsebina nekega dokumenta in je podobno strukturiran, npr pri znanstvenih dokumentih po načelu strukture IMRAD. Povzetek je načelno precej daljši od izvlečka, zlasti v knjigah. Dokument ima lahko tako izvleček kot povzetek. Izvleček se nahaja na začetku dokumenta, povzetek pa na koncu.

predmetna gesla; subject headings
tudi predmetne oznake. Izrazi oz. pojmi, ki se uporabljajo za označevanje vsebine dokumentov, npr. ključne besede, deskriptorji, identifikatorji, predmetne kategorije, in posledično tudi za iskanje.

predmetne kategorije; subject categories
Izrazi oz. pojmi, ki se uporabljajo za označevanje (klasificiranje) vsebine (in posledično tudi za iskanje), in sicer širših vsebinskih sklopov. Širša predmetna gesla. Glej npr. Agris Subject Categories, Cabicodes, IPC.

predmetno indeksiranje; subject indexing
glej indeksiranje.

predpona; short field name (prefix)
Niz znakov, ki predstavljajo okrajšano ime polja v neki zbirki, npr. AU (avtor), TI (naslov dela), SO (vir), LA (jezik), PY (leto izdaje), KW (ključne besede), AB (izvleček) ... Predpone se lahko med zbirkami razlikujejo, namesto predpon pa se včasih uporabljajo tudi cela imena za polja. COBIB poleg predpon predvideva tudi pripone.

preferenčni odnos; preferential relation
Odnos med deskriptorjem in nedeskriptorjem. Glej UF in use ter primere pri drevesastih strukturah.

pregledni znanstveni članek; review article
Pregled najpomembnejših in/ali najnovejših del o nekem raziskovalnem področju z namenom, da se analizirajo, evalvirajo ali sintetizirajo informacije, ki so že bile objavljene. Tak članek pa prinaša tudi nove sinteze teh informacij, nove ideje in teorije. Shema preglednih člankov ni predpisana. Glej tudi tipologija dokumentov.

preprosto iskanje; simple searching
tudi enostavno iskanje; basic, easy searching. Način iskanja, kjer se iskalna gesla zapišejo v eno samo polje, vendar lahko tudi v obliki zahtevnejše iskalne sintakse, vključujoč iskalne operatorje, predpone ipd. Ni torej nujno, da je "preprosto" iskanje res tudi bolj preprosto od izpopolnjenega iskanja.Glej tudi izpopolnjeno iskanje.

prevzemanje podatkov; downloading
tudi pretakanje; prenašanje k sebi. Prevzemanje oz. prenašanje podatkov iz nekega višjega sistema, npr. mreže na osebni računalnik ali z osebnega računalnika na disketo, cede ipd.

priklic; recall
tudi odziv. Parameter uspešnosti ali relevantnosti neke poizvedbe oz. iskanja informacij. Količnik med relevantnimi podatki, ki smo jih dobili pri nekem iskanju v nekem informacijskem sistemu, in med vsemi za nas potencialno relevantnimi podatki, ki jih hrani ta sistem. Prim.: priklic 0,6 pomeni, da smo izmed za nas sicer 100 potencialno relevantnih zapisov iz neke zbirke pridobili le 60 zapisov. Glej tudi natančnost in šum. Navadno velja, da z izboljševanjem priklica zmanjšujemo natančnost oz. povečujemo šum in obratno.

priporočeni izraz; preferred term
Deskriptor, ki se rabi namesto odsvetovanih sinonimov, nedeskriptorjev. Od nedsekriptorjev nas k priporočenemu izrazu usmerja označevalec use. Glej tudi UF ter primere pri drevesastih strukturah.

prispevek na konferenci; conference paper
tudi predavanje, referat. Prispevek, objavljen v zborniku konference ali v reviji, če izide kot del programa konference. Glej tudi tipologija dokumentov.

prispevek; contribution
Samostojna enota v neki publikaciji, sestavljeni iz več enot; lahko v serijski publikaciji kot članek (article) ali v zborniku kot prispevek na konferenci (paper), lahko pa tudi kot samostojno poglavje oz. sestavek v knjigi. Glej tudi tipologija dokumentov.

privzeto; default
Funkcija, ki se izvede, če ni določeno drugače.

prosti pristop; open access
Način dostopa do dokumentov v neki knjižnici, kjer se uporabniki lahko sami sprehajajo, pregledujejo in zbirajo dokumente za razliko od načela zaprtega skladišča, kjer javen dostop do dokumentov ni možen.

prosto oblikovane oznake; free terms
Prosto oblikovana predmetna gesla, predvsem ključne besede (ki niso normirane s kontroliranim slovarjem). Identifikatorji.

publikacija; publication
tudi objava, izid. Nek javno izdani, objavljeni dokument; lahko v tiskani ali digitalni obliki.

PZV; FAQ
Pogosto zastavljena vprašanja (Frequently Asked Questions). Že pripravljeni odgovori na vprašanja, ki jih uporabniki nekega informacijskega sistema najpogosteje postavljajo.

recenzija; peer review
Postopek ocene oz. presoje kvalitete in primernosti nekega dokumenta s strani neodvisnega strokovnjaka (v vlogi recenzenta). Recenzentski postopki oz. zahtevano pozitivno mnenje recenzentov so značilni predvsem pri objavah izvirnih znanstvenih dokumentov, odobritvi raziskovalnih projektov ipd.

referatni časopis; abstracting journal
Tiskane bibliografije oz. kompilacije bibliografskih zapisov; predniki računalniških bibliografskih podatkovnih zbirk, npr. Agrindex, Bibliography of Agriculture.

Register pravnih predpisov
Bibliografska podatkovna zbirka, ki omogoča pregled vseh pravnih predpisov, izdanih v Republiki Sloveniji. Pri večini novejših predpisov je na spletu urejena tudi povezava do polnega besedila v formatu HTML. (Kazalo: 5. Gospodarske dejavnosti -> 2. Kmetijstvo in gozdarstvo). Glej tudi Uradni list.

revija; journal
tudi znanstveni časopis, serijska publikacija, periodična publikacija; serial, periodical, magazine. Publikacija, ki pod istim naslovom izhaja v rednih časovnih presledkih in vsebuje več prispevkov različnih avtorjev. Za označevanje pojma revija se v praksi uporabljajo tudi vsi navedeni sinonimi, npr. znanstveni časopis. Kot serijska ali periodična publikacija se lahko včasih označi tudi neka monografska serija oz. knjižna zbirka, če je opremljena s šifro ISSN. Taka publikacija ima ponavadi še ISBN. Glej tudi tipologija dokumentov.

RT (Related Term)
Sorodni izraz. Označevalec odnosa (kazalka ali napotilo), ki nas od enega deskriptorja usmerja tudi k drugim sorodnim deskriptorjem. Tu gre za asociativni odnos med dvema deskriptorjema. Glej primere pri drevesastih strukturah.

ScienceDirect
Elektronska informacijska služba, ki omogoča dostop do polnih besedil člankov iz elektronskih revij založbe Elsevier in številnih drugih založb. Trenutno zajema 1.500 naslovov znanstvenih revij, od tega 59 milijonov izvlečkov in 2 milijona polnih besedil člankov. V Sloveniji dostopna prek konzorcija registriranim uporabnikom z licenco prek IZUM-a.

scientometrija; scientometrics
Kvantitativna analiza in ocenjevanje oz. vrednotenje razvoja, značilnosti, trendov ipd. v znanstvenem raziskovanju. Tako vrednotenje se najbolj pogosto izvaja z analiziranjem znanstvenih objav oz. dokumentov, še posebej bibliografskih zapisov v podatkovnih zbirkah. V takem ožjem smislu merjenja dokumentov se scientometrija imenuje tudi bibliometrija. Najbolj tipične metode so npr. analiza citatov, analiza sopojavnosti ali pojavnosti oz. frekvence strokovnih izrazov, npr. predmetnih gesel ipd.

sestavek v knjigi; book contribution, book chapter
Samostojni del oz. poglavje znanstvene ali strokovne knjige, ki sistematično in izčrpno obravnava neko raziskovalno področje oz. problematiko. Taka knjiga je sestavljena iz samostojnih poglavij, ki jih napišejo različni avtorji, in ima skoraj vedno tudi urednika. Glej tudi tipologija dokumentov.

sestavljeno ime; compound name, compound surname
Ime ali priimek, sestavljen iz dveh ali več imen.
Prim.: Anton Tomaž LINHART, Derek DE SOLLA-PRICE

SICRIS
SlovenIan Current Research Information System. Informacijski sistem o raziskovalni dejavnosti v Sloveniji. Zajema podatke o naših raziskovalcih, projektih ipd.

sigla
Registrska številka knjižnice, če je knjižnica uradno registrirana.
(NUK:
50001, CBK: 50006, BF-agronomija: 50691 ...)

signatura; call number
Alfanumerična šifra, ki se enolično pripiše vsaki enoti (knjigi, reviji ...) knjižnične zaloge. Enaka knjiga se v različnih knjižnicah opremi z različno signaturo saj označuje fizično nahajališče enote (npr. polica, omara, soba ...) v konkretni knjižnici.

Primeri signiranja (signatur) iste knjige (Mala flora Slovenije) v različnih knjižnicah:
Centralna biotehniška knjižnica: BK K 14369
Knjižnica Prežihov Voranc: Rudnik O 582
Kmet. inšt. Slovenije: K 2221 a
Filozofska fakulteta: Geografija SLO I 1592 57/59

SilverPlatter
Nekoč eden največjih svetovnih ponudnikov namenskih programov za pregledovanje bibliografskih podatkovnih zbirk. Najprej prek cedejev (kompaktnih diskov), namenski program SPIRS (SilverPlatter Information Retrieval System) oz WinSPIRS, potem prek spleta kot WebSPIRS, sedaj kot namenski program OVID.

SIPO
Glej Urad RS za intelektualno lastnino.

SIST
Slovenski nacionalni standardi. Slovenian national standards. Na podlagi konsenza sprejeti dokumenti, ki jih pripravljajo ustrezni slovenski tehnični odbori SIST/TC (Technical Commities). Slovenski standardi so rezultat prostovoljnega strokovno tehničnega dela v skladu z Navodilom o sprejemanju in izdajanju slovenskih standardov (Uradni list RS, št. 32/95 in 58/99). Standardi so neobvezni dokumenti, ki jih lahko vsakdo prostovoljno uporablja. Obveznost uporabe standardov lahko izhaja iz tehničnih predpisov, pogodb ali drugih pravnih temeljev (po uradni definiciji Slovenskega inštituta za standardizacijo). Standardi so dostopni v katalogu SIST. Večinoma so prevzeti po mednarodnih standardih ISO. Katalog je dostopen proti plačilu.

siva literatura; gray literature
tudi nekonvencionalna literatura (non-conventional). Nekoliko zastarel izraz, ki se nanaša na dokumente, ki niso bili objavljeni "formalno", npr. natisnjeni prek uradnih založnikov in opremljeni z ISSN oz. ISBN. Pri sivi literaturi gre navadno za dokumente, izdane v omejenem številu izvodov, npr. diplomska dela, delovna poročila, zbornike s posvetovanj ipd. Zaradi možnosti javnih spletnih predstavitev vseh vrst dokumentov taka definicija izgublja pomen.

Slovenski inštitut za standardizacijo
SIST. Slovenian Institute for Standardization. (del nekdanjega USM). Slovenski nacionalni organ za izdajanje standardov SIST. Pred reorganizacijo sestavni del Urada RS za standardizacijo in meroslovje (USM), ki ne obstaja več. Katalog slovenskih standardov je dostopen proti plačilu. Glej SIST.

Slovenski nacionalni center AGRIS
Slovenski informacijski center (pri Biotehniški fakulteti), pooblaščen za zbiranje, analitično obdelavo in digitalizacijo slovenskih tehničnih in znanstvenih biotehniških/ kmetijskih bibliografskih informacij z namenom elektronskega prenosa teh informacij v skupno svetovno zbirko AGRIS po mednarodno poenotenih načelih.

služba za dostavo dokumentov; document delivery service
Knjižnična storitev dobave in dostave analognih ali digitaliziranih dokumentov, navadno prek medknjižnične izposoje.

Sociological Abstracts
tudi SocAbs. Bibliografska podatkovna zbirka za področje družboslovja. Gradi jo organizacija CSA (Cambridge Scientific Abstracts). Za biotehnike je zanimiva zaradi področij, ki jih npr. zajemajo predmetne kategorije 1100 (rural sociology and agriculture) ali 2600 (environmental interactions). Zbirka je dostopna proti plačilu.

SPIRS
SilverPlatter Information Retrieval System. Namenski program podjetja SilverPlatter, namenjen pregledovanju številnih bibliografskih podatkovnih zbirk, kot so npr. Agricola, Agris, CAB Abstracts (TreeCD), predvsem na cedejih. Aplikacija za MS-Windows se imenuje WinSPIRS, spletna aplikacija pa WebSPIRS.

SSCI
Social Sciences Citation Index. Najpomembnejša svetovna citatna bibliografska podatkovna zbirka za področje družboslovja. Gradi jo ISI. Raba zgolj zbirke SSCI je zdaj manj relevantna, saj se tako SSCI kot druge zbirke organizacije ISI (tudi SCI ter AHCI) sedaj zbirajo v skupni zbirki Web of Science. Za biotehnike npr. zanimiva zaradi zajemanja področij, kot so agrarna ekonomika, ruralna sociologija, informatika ...

standard; standard
Tehnični dokument oz. predpis z nekimi navodili, tehničnimi priporočili ipd., sprejet na osnovi konsenza. Standardi so načelno neobvezni dokumenti, ki jih lahko vsakdo uporablja prostovoljno. Glej ISO, SIST.

Statistični urad Republike Slovenije
SURS. Statistical Office of the Republic of Slovenia. SURS predstavlja državno statistiko, ki zagotavlja organom in organizacijam javne uprave, gospodarstvu in javnosti agregate o stanju in gibanjih na ekonomskem, demografskem in socialnem področju ter na področju okolja in naravnih virov (po uradni definiciji). Javno dostopni podatki v .PDF in .ZIP/Excell (Statistični letopis -> 16. Kmetijstvo in ribištvo, 17. Gozdarstvo in lov ipd.). Za mednarodne podatke glej FAOSTAT.

STN International
Scientific and Technical Information Network. Svetovni linijski posrednik za vse vrste naravoslovnih in tehničnih znanstvenih in strokovnih informacij s povezavami do 200 vrhunskih zbirk, npr. BIOSIS Previews, CAB Abstracts ... Informacije so dostopne proti plačilu.

strokovni članek; professional article
Predstavitev že prej znanih dejstev, poudarek pa je na uporabnosti rezultatov izvirnih raziskav in širjenju znanja. Zahtevnost besedila je prilagojena potrebam širšega kroga uporabnikov. "Naš" angleški prevod professional article je le približen, saj se v tujini tak tip članka lahko pojavlja pod različnimi kategorijami oz. tipologijami, pridevnik professional pa se v posameznih primerih lahko pojavlja tudi v kontekstu znanstvenih člankov: "professional research article". Na področju naravoslovja in tehnike bi izrazu "strokovni" bolj ustrezal izraz "technical". Tako strokovni kot poljudni članek se v tujini pogosto pojavljata pod istim imenom popular article ali general-interest article. Glej tudi tipologija dokumentov.

štirinajstdnevni; biweekly
tudi štirinajstdnevnik, dvotedenski. Publikacija, ki izide enkrat na dva tedna. Podobno, vendar ni enako polmesečniku (semi-monthly)

šum; noise
tudi informacijski šum, balast. Podatki, ki smo jih pridobili pri nekem iskanju, pa za nas niso relevantni. Glej tudi natančnost ter priklic.

tekoča paginacija; continuous pagination
tudi tekoče številčenje strani. Številčenje strani, ki se začne s prvo stranjo prve številke in se nadaljuje do zadnje številke zvezkov nekega letnika, za razliko od ločene paginacije, kjer se številčenje vsakega zvezka znotraj enega letnika začne s stranjo ena.
Prim.:
Zbornik Biotehniške fakultete uporablja tekočo paginacijo, Acta biologica slovenica pa ločeno.

tekoče vsebine; current contents
tudi sprotne vsebine. Prvotno način sprotnega obveščanja o novostih, objavljenih v serijskih publikacijah, po načelu zbiranja kazal vsebine iz takih publikacij in objavljanja teh kazal v eni sami skupni kazalni publikaciji, ki omogoča iskanje po besedah iz naslovov posameznih člankov (Title Word Index). Glej tudi ISI Current Contents organizacije ISI.

tezaver; thesaurus
Najpogostejša oblika kontroliranega slovarja. Seznam predhodno definiranih predmetnih gesel (npr. standardiziranih ključnih besed oz. deskriptorjev), normiranih za rabo v neki določeni zbirki, katalogu oz. informacijskem sistemu, z namenom da se določi en sam pojem (geslo), ki naj zajame različne sinonime. Vsebinsko isti pojem se lahko v različnih zbirkah zapiše z različnimi sinonimi. Deskriptorji se v tezavru ponavadi medsebojno povezujejo hierarhično po načelu drevesastih struktur ter asociativno in preferenčno.
Primere glej pri
drevesastih strukturah.

tipologija dokumentov; document type (publication type)
Način razvrščanja dokumentov, predvsem po obliki (knjiga, samostojno poglavje ali sestavek v knjigi, članek, patent ...), lahko pa tudi po vsebini (znanstveni članek, pregledni članek, strokovni članek, poljudni članek ...). Tipologija ni določena absolutno in je odvisna predvsem od značilnosti informacijskega sistema ali zbirke oz. zahtev ustanov, ki tipologijo uporabljajo z namenom razvrščanja ali vrednotenja dokumentov (npr. vladna ministrstva, univerze, knjižnice ...). Informacijski sistemi v angleščini sinonimno uporabljajo izraza document type in publication type. V redkih primerih pa se pojavljata tudi oba pojma hkrati, kjer se publication type nanaša na fizično obliko osnovne publikacije (knjiga, revija ...), document type pa na del publikacije (uvodnik, znanstveni članek, pregledni članek). Pri naštetih definicijah gre predvsem za način predstavitve besedila, ne pa za nosilce informacije, zato se ti dokumenti lahko nahajajo tako v papirni kot tudi elektronski obliki (elektronske knjige, elektronske revije ipd.).
V priročniku podrobneje predstavljamo izbor dokumentov po tipologiji oz. definicijah, ki so trenutno v rabi za katalogiziranje našega domačega pedagoškega in raziskovalnega dela:
izvirni znanstveni članek, poljudni članek, poster, pregledni znanstveni članek, prispevek na konferenci, sestavek v knjigi, strokovni članek; knjiga, revija.

primeri različnih tipologij: Agris, CAB Abstracts, FSTA, Web of Science, Medline

CAB Abstracts: Abstract-only, Annual-report, Annual-report-section, Book, Book-chapter, Bulletin, Bulletin-article, Conference-paper, Conference-proceedings, Correspondence, Editorial, Journal-article, Journal-issue, Patent, Standard, Thesis, Miscellaneous

AGRIS: Bibliography, Conference, Drawing, Journal-Article, Map-or-Atlas, Monograph, Multimedia, Non-Conventional, Patent, Report, Review, Standard, Summary, Thesis-or-Dissertation, Miscellaneous

FSTA: Abstract-Of-Thesis, Book, Booklets, Conference-Proceedings, Forums, Lecture, Legislation, Letter, New-Product-Reviews, New-Technique-Reviews, Patent, Poster, Primary-, Reports, Review, Standard, Supplements, Symposia, Technical-Sessions, Thesis, Trade-Sessions, Workshops

Web of Science: Art Exhibit Review, Article, Bibliography, Biographical-Item, Book Review, Chronology, Correction, Addition, Dance Performance Review, Database Review, Discussion, Editorial, Excerpt, Fiction, Creative Prose, Film Review, Hardware Review, Item About An Individual, Letter, Meeting Abstract, Music Performance Review, Music Score, Music Score Review, News Item, Note, Poetry, Press Digest, Record Review, Reprint, Review, Bibliography, Script, Software Review, Theater Review, TV Review, Radio Review, Video Review

Medline: Clinical Trial, Editorial, Letter, Meta analysis, Practice Guideline, Randomized Control Trial, Review

TREECD
Podzbirka iz sistema CABCD oz CAB Spectrum. Zajema vsa področja gozdarstva in lesarstva ter sorodnih disciplin. CAB Spectrum sestavljajo tematske podzbirke (npr. BEASTCD, SOILCD ...), ki pa se z večino podatkov napajajo iz osnovne zbirke CAB Abstracts.

UDK; UDC
Univerzalna decimalna klasifikacija. Univerzalni (mednarodni) klasifikacijski sistem, temelječ na sistematskem razvrščanju vseh področij znanja v deset osnovnih kategorij in nato številne podkategorije po hierarhičnem desetiškem načelu (0=splošno; 1=filozofija, psihologija; 2=verstvo, bogoslovje; 3=družbene vede; 4=prosto; 5=matematika, naravoslovne vede; 6=uporabne vede, medicina, tehnika (6.3=kmetijstvo -> 635=vrtnarstvo, 636=živinoreja); 7=umetnost, arhitektura, fotografija, glasba, šport; 8=jezikoslovje, leposlovje, literarna veda; 9=arheologija, domoznanstvo, zemljepis, biografije, zgodovina). Sistem UDK se uvršča med kontrolirane slovarje. Pomanjkljivost sistema UDK je v tem, da razumevanje vrstilcev brez seznama vrstilcev (UDK tablice) ni možno, prednost pa v tem, da se neka številka (vrstilec) univerzalno uporablja za isti pojem v vseh klasifikacijskih sistemih, ki uporabljajo UDK, ne glede na jezik. Do slovenskih višjih UDK vrstilcev je možno priti prek COBISS/COBIB z aplikacijo "druge baze podatkov, vključene v COBISS.SI".

UF (Used For)
Rabljeno za; rabljeno namesto. Označevalec odnosa (kazalka ali napotilo), ki nam pove, da se nek izraz (deskriptor) uporablja namesto drugih izrazov (sinonimov), ki so s tem označeni kot nedeskriptorji. Tu gre za preferenčni odnos med dvema sinonimoma. Glej tudi use ter primere pri drevesastih strukturah.

UKM
Univerzitetna knjižnica Maribor, University of Maribor Library. Velika in pomembna slovenska univerzitetna knjižnica, posrednik številnih specializiranih podatkovnih zbirk.

Urad Republike Slovenije za meroslovje
MIRS. Metrology Institute of Republic of Slovenia. Nacionalna ustanova za vodenje meroslovnega sistema Slovenije. Pred reorganizacijo sestavni del Urada RS za standardizacijo in meroslovje (USM), ki ne obstaja več. Standardi se sedaj sprejemajo prek Slovenskega inštituta za standardizacijo.

Urad RS za intelektualno lastnino
UIL-SIPO. Slovenian Intelectual Property Office. Slovenska nacionalna ustanova za urejanje informacijskih in pravnih zadev v zvezi z intelektualno lastnino (patenti, modeli, vzorci, blagovne in storitvene znamke, geografske označbe, avtorske pravice ...). Članica organizacije WIPO.

Uradni list
Uradni list Republike Slovenije. Official Gazette of the Republic of Slovenia. Uradna publikacija Republike Slovenije, ki objavlja zakone, akte in druge pravne predpise, mednarodne pogodbe ter predpise in akte lokalnih skupnosti, če je to določeno z zakonom. Na spletu so brezplačno dostopni sprotni Uradni listi, in sicer v formatu .HTML (razen Uradnih objav). V formatu .PDF so prosto dostopni le izbrani predpisi, drugi pa le za naročnike. Pogoji dostopa za starejše številke (pred l. 1995) se spreminjajo, saj se šele prenašajo v digitalno (elektronsko) obliko.

use
Rabi; uporabljaj. Označevalec odnosa (kazalka ali napotilo), ki nam pove, naj se namesto nekega izraza (nedeskriptor) uporablja drug izraz (sinonim), ki s tem pridobi funkcijo deskriptorja oz. priporočenega izraza. Tu gre za preferenčni odnos med dvema sinonimoma. Glej tudi UF ter primere pri drevesastih strukturah.

USM
Urad za standardizacijo in meroslovje. Reorganiziran v dve ustanovi: Urad Republike Slovenije za meroslovje ter Slovenski inštitut za standardizacijo.

vir; bibliographic reference, bibliographic citation
tudi referenca. Navedba bibliografskih podatkov za vire oz. publikacije, uporabljene (oz. navedene, citirane) v nekem dokumentu. Tako navedeni viri vsebujejo  npr. avtorjevo ime, naslov dela, podatke o viru, kot so letnik, številka oz. založba, leto, strani ipd. V virih se bibliografski podatki podajajo bolj shematizirano (krajše) kot v bibliografskem zapisu.

vpis; entry
Enkratni vnos (bibliografskih) podatkov oz. elementov iz nekega dokumenta v nek informacijski sistem (katalog, zbirko ...). Ena enota vpisa pomeni en bibliografski zapis.

vzajemna katalogizacija; shared cataloging
tudi kooperativna katalogizacija (cooperative cataloging). Način vnosa bibliografskih podatkov v skupni katalog po nekih enotnih načelih, kjer se nek bibliografski zapis (podatki o dokumentu) v katalog vnese le enkrat. Pri tem se lokalne zbirke oz. katalogi povezujejo z vzajemno zbirko oz. vzajemnim katalogom. Pri nas po teh načelih delujejo kataložne aplikacije sistema COBISS oz., natančneje, katalogizacija gradiva v bibliografsko-kataložni zbirki COBIB, kjer se vsaka enota vnese oz. obdela le enkrat, zapis pa je po načelih OPAC dostopen vsem uporabnikom sistema.

WAICENT
World Agricultural Information Centre. Svetovni kmetijski informacijski center. Informacijski portal FAO z dostopom do številnih informacijskih izdelkov oz. zbirk, npr. AGRIS, Codex Alimentarius, FAOSTAT. Počasi ga zamenjujejo druge informacijske aplikacije pri FAO.

webometrija; webometrics
glej bibliometrija.

WebSPIRS
Namenski program SPIRS; spletna aplikacija.

Web of  Knowledge, Web of Science  glej->  ISI

WHO
World Health Organization. Svetovna zdravstvena organizacija. Ena od glavnih podorganizacij iz sistema Organizacije združenih narodov s sedežem v Ženevi v Švici. Glej Codex Alimentarius.

WinSPIRS
Namenski program SPIRS; aplikacija za MS-Windows.

WIPO
World Intellectual Property Office. Svetovna organizacija za intelektualno lastnino. Slovenski član oz. predstavnik je Urad RS za intelektualno lastnino.

začetne splošne strani; front matter
Deli dokumenta (predvsem knjige) pred glavnim besedilom, npr. platnice, naslovnica, popravki, kazala, seznami preglednic ... Začetne splošne strani se pogosto številčijo z rimskimi številkami.

zadetek; hit
Zapis nekega dokumenta (vira), priklican pri iskanju z določenimi kriteriji. Včasih se v tem kontekstu sinonimno pojavljata izraza zapis ali dokument.

zaloga; holding
tudi fond. Dokumenti (publikacije), ki jih hrani neka knjižnica.

zapis; record (citation)
Osnovna enota (npr. bibliografska) v neki zbirki ali informacijskem sistemu; nek dokument, bibliografsko obdelan in vnešen v zbirko ali informacijski sistem. V kontekstu iskanja informacij se izrazi zapis, zadetek in dokument včasih pojavljajo sinonimno, vendar pa v formalnem smislu velja: zadetek je zapis tistega dokumenta (vira), ki smo ga priklicali pri nekem iskanju. Angleški izraz citation ima širši, lahko tudi drugačen pomen kot slovenski izraz citat in se lahko prevaja kot referenca (vir), zadetek, zapis, dokument, ipd., kar je odvisno od konteksta.

zaprto skladišče; closed stacks
Način dostopa do dokumentov v neki knjižnici, kjer uporabniki dokumentov ne morejo prosto pregledovati, pač pa jih morajo za ogled ali izposojo naročiti. Tak način je v rabi v zelo velikih knjižnicah, ki hranijo stotisoče ali milijone dokumentov, ali pri redkih in dragocenih dokumentih.

zbornik; proceedings
Samostojna publikacija, ki izide ob neki konferenci in objavi posamezne prispevke s konference. Glej tudi tipologija dokumentov.

zgodovina iskanja; search history/history
Zgodovina oz. vrstni red posameznih korakov pri nekem računalniškem iskanju oz. poizvedbi, vključno z vso iskalno sintakso. Zgodovina iskanja se navadno lahko shrani kot posebna datoteka z namenom kasnejše ponovitve enakih iskalnih kriterijev.
Prim. zgodovine pri
SPIRS:
#1: (goose or geese) (korak 1)
#2: (migration or migrations or migrating) (korak 2)
#3: #1 and #2 (korak 3: presek koraka 1 ter koraka 2)
#4: #3 and la=en (
korak 4: presek koraka 3 ter jezika angleščine)

Zipfov zakon; Zipf's law
Ta zakon kvantificira značilnosti naravnih  jezikov, kjer se neko majhno število besed uporablja zelo pogosto (npr. vezniki, predlogi, zaimki ...), potem pa frekvenca rabe besed hitro upada. Velika večina besed iz besedišča nekega jezika se uporablja le redko. Na teh zakonitostih temelji tudi izbor blokiranih besed v informacijskih sistemih.
Glej tudi
Bradfordov zakon, Lotkov zakon.

značnica; heading
tudi geslo. Nek izraz (ime, naslov dokumenta, ključna beseda ...), ki omogoča sistematičen dostop do enot v nekem informacijskem sistemu (katalogu).

znamka; mark (trademark)
Kakršenkoli znak ali kakršnakoli kombinacija znakov, ki omogočajo razlikovanje blaga ali storitev enega podjetja od blaga ali storitev drugega podjetja in jih je mogoče grafično prikazati (po definiciji Urada RS za intelektualno lastnino). Glej intelektualna lastnina.

znanstvena informatika; information science
Znanstvena disciplina, ki raziskuje značilnosti (ne vsebine!) znanstvenih informacij in razvija metode za iskanje, zbiranje, analizo, sintezo, obdelavo, hranjenje, prenos (transfer) takih informacij. Pri tem uporablja izbrane metode številnih drugih ved, kot so npr.: matematika (Boolova algebra), lingvistika, semantika (besedotvorje, terminologija, nomenklatura), psihologija (relevanca), bibliotekarstvo, dokumentalistika, scientometrija, računalništvo in elektronika (predvsem z vidika rabe računalnika kot orodja). Znanstvena informatika v smislu information science ni isto kot informatika - informatics. Slednji pojem se bolj nanaša na tehnične vidike, npr. računalništvo in avtomatizacijo proizvodnih procesov. V nekaterih drugih jezikih, npr. francoščini, je pojem informatique sinonim za računalništvo, kar pa ni primer pri znanstveni informatiki, ki interdisciplinarno združuje naravoslovje in tehniko z družboslovjem in humanistiko. Naše pojmovanje informatike se sklada tudi z rabo najpomembnejše svetovne ustanove za znanstvene informacije ISI (Institute for Scientific Information).

 

KRATKO O PRIROČNIKU

 

V priročniku so zbrani pomembnejši pojmi, s katerimi se srečujejo študentje in uporabniki informacijskih in dokumentacijskih storitev na področju biotehnike oz. kmetijstva. Splošnejših pojmov s področja računalništva in informacijskih tehnologij priročnik ne zajema, saj je za to področje v slovenščini na voljo dovolj virov. Prav tako priročnik ne zajema informacijskega področja avtomatizacije in vodenja tehnoloških procesov. Namenjen je predvsem tistim vidikom znanstvene informatike, ki se nanašajo na analiziranje, zbiranje in iskanje (znanstvenih, strokovnih, tehničnih) informacij v različnih informacijskih sistemih oz. podatkovnih zbirkah, ter na značilnosti vsebine, oblike in opreme raznih vrst dokumentov oz. publikacij, tako tiskanih kot digitalnih oz. elektronskih. Izrazi tipa iziti, objaviti, publikacija, dokument ipd. se zato nanašajo tako na papirnate kot elektronske (digitalne) vire. Priročnik omogoča interaktivne spletne povezave do številnih ustanov oz. ponudnikov informacijskih storitev.

 

Da seznama ne bi po nepotrebnem podaljševali, smo se pri značnicah izogibali pretirani rabi križnih napotil oz. kazalk tipa "glej". Gesla smo med seboj povezali tako, da smo geslo, ki se pojavlja tudi kot značnica, obarvali rdeče. Če uporabnik torej želi najti različne izraze (sinonime, kratice, v celoti izpeljana imena ustanov ali pojmov iz kratic), naj se ne zanaša le na abecedni vrstni red gesel v tem priročniku, ampak naj poskusi želeni izraz poiskati tudi s pomočjo ukaza Ctrl F. Sinonimi, razen pri nekaterih izjemah, so podani v drugi vrstici, angleški in slovenski sinonimi pa so ločeni s podpičjem. Gesla (imena) za institucije so v abecednem seznamu včasih podana s kratico, včasih izpeljano, vedno pa je v razlagi gesla na voljo tudi obratna informacija. Pri razlagi gesel oz. pojmov gre predvsem za rabo oz. pomen na področju znanstvene informatike oz. dokumentalistike.

 

Predstavili smo načela oz. pravila, kot jih je moč najti v večini informacijskih sistemov, vendar pa nekatere zakonitosti ne veljajo čisto povsod. Uporabniki naj zato vedno preverijo tudi pomoč (help) ali navodila za iskanje pri vsakem posameznem informacijskem sistemu. Spletne povezave so bile v času priprave priročnika aktivne. Veseli bomo, če nam boste morebitne napake ali predloge sporočili na naš elektronski naslov.

 

TERMINOLOŠKI VIRI

 

Kanič I., Dimec Z., Vilar P. 2002. Angleško-slovenski slovar bibliotekarske terminologije. Ljubljana. Narodna in univerzitetna knjižnica: 145 s.

islovar (terminološki slovar informatike). II izdaja 2001-2015 Dostopno: http://www.islovar.org/iskanje_enostavno.asp

Bartol T. in sod. 2001. Navodila za oblikovanje pisnih diplomskih in podiplomskih izdelkov na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. Ljubljana. Biotehniška fakulteta. 23 str.   

ISO 7144. Documentation - Presentation of theses and similar documents. 1986: 10 str.

Pahor D., Drobnič M. et al. 2002. Leksikon računalništva in informatike. Ljubljana. Pasadena. 786 s.

Spletne strani predstavljenih ustanov

 

March, 2004

September, 2015